NE LE MODRA, TUDI BELA

(Glavni trg)

Foto: Levičar, 08/2016

STANJE TRŽNICE

(Florijanov trg)

Foto: Levičar, 10/2016 

Foto: Levičar, 10/2016

Foto: Levičar, 10/2016

Foto: Levičar, 10/2016

Foto: Levičar, 10/2016

Foto: Levičar, 10/2016

Foto: Levičar, 10/2016

Foto: Levičar, 10/2016

Foto: Levičar, 10/2016

PROTI MUZEJU MIMO SMETNJAKOV

(Glavni trg, Muzejska ulica)

Foto: Levičar, 10/2016

PRAVILOMA JE TAKO

(Trdinova ulica)

Foto: Levičar, 09/2016 

Foto: Levičar, 09/2016

Foto: Levičar, 09/2016

ŠOPKI NOVOMEŠKE TRAVE

(Kandijska cesta)

Foto: Levičar, 04/2016

Z GLAVNEGA TRGA PROTI MUZEJU

(Muzejska ulica)

Foto: Levičar, 02/2016  

Foto: Levičar, 02/2016 

KJE NE GRE SMETITI S SMETNJAKI?

Podobo mesta nemalokrat smetimo ne le s smetmi, ampak tudi s smetnjaki. Tega, morda pa celo predvsem tega v Novem mestu ne manjka. Kam torej se v mestnem prostoru po zdravi pameti smetnjaka ne namesti? Orišimo z nekaj primeri ...

Smetnjaka, kaj smetnjaka?, cele serije smetnjakov ne postavljamo pred glavno pročelje in niti ne pred glavni vhod stavbe. To še bolj izrazito velja, če je stavba javna - kakor je denimo na posnetku prikazana novomeška avtobusna postaja na Topliški cesti.  

Foto: Levičar, 02/2016

Foto: Levičar, 02/2016

Enako velja, če gre za glavno, resda še kako drugače iznakaženo pročelje mestnega kulturnega spomenika - kar gradič Neuhof, nekdanji dom Prešernove Julije, vsekakor je.

Foto: Levičar, 02/2016

Smetnjakov ne nameščamo ob pot, ki vodi z večjega mestnega trga (Novi trg) do osrednjega mestnega kulturno-spomeniškega območja, kakršnega tvorijo denimo mestno obzidje, proštija/škofija, cerkev, kašča.

Foto: Levičar, 02/2016

Sorodno - smetnjakov ne nameščamo na ulico, ki povezuje osrednji mestni trg, v konkretnem primeru Glavni trg, z območjem kulturnih ustanov - galerija, muzej, sploh pa ne pred vhod v eno najstarejših, deloma ohranjenih stavb v mestu s krasnim, čeravno za javnost še nedostopnim atrijem.

Foto: Levičar, 02/2016

Smetnjaka ne namestimo ob zanimiv arhitekturni detajl - kot je recimo tale stik med kamnitim stebrom in kamnitim zidom, ki je zapolnjen z opeko.

Foto: Levičar, 02/2016

Smetnjak raje namestimo v nišo (ali vogal), ne pa tako, da iz nje po nepotrebnem moli.

Foto: Levičar, 02/2016

Kontejnerji za smeti v mestnem središču pravzaprav nimajo kaj iskati, če slučajno ne gre brez njih, pa jih je treba skriti za kak ustrezno oblikovan zastor.

Foto: Levičar, 02/2016

Koškov za smeti ne postavljamo ob spomenike in skulpture.

Foto: Levičar, 02/2016

Mimogrede - če že ne gre brez vrečk, tedaj bi bila najbrž manj vpadljiva črna, posebej če bi bila do oblike koška bolj uvideno nameščena.

Foto: Levičar, 02/2016

Smetnjaka ne postavimo pod ali pred, kaj šele pod in pred spomenik NOB - seveda tudi ne pod kako podobno, ne nujno z NOB povezano obeležje.

Foto: Levičar, 02/2016

Smetnjaka ne postavimo ob arhitekturni element urbane ureditve, kot je tale ubogi konfin, ki mora s smetnjakom po nepotrebnem konkurirati ali pa ga smetnjak celo zakriva.

Foto: Levičar, 02/2016

Foto: Levičar, 02/2016

Še posebej ga ne vtaknemo tja, če je otroški lučaj kamna vstran že (nemarno) nameščena skupina kontejnerjev za smeti, v katerih bi košek za smeti morda videl sebi prijetnejšo družbo. 

Foto: Levičar, 02/2016

Smetnjaka ne nameščamo tako, da zakriva portal - pa naj gre za vhod v hišo ali pa v takle podhod.

Foto: Levičar, 02/2016

Jasno, če ne gre za majhen košek za smeti, temveč za večje posode, tedaj jih ne nameščamo ob klopice, saj si tam sedeči zaljubljeni par ali podobna družba sorodno mislečih posameznikov ne želi ne gledati ne vohati smeti in smetnjakov.

Foto: Levičar, 02/2016

STUDENEC NA GLAVNEM TRGU

(Glavni trg)

Foto: Levičar, 02/2016

KAKI

(Vrhovčeva ulica)

Foto: Tomaž Levičar, 12/2012

POKOPALIŠČE LOČNA

(Seidlova cesta - Pokopališče Ločna)

Foto: Tomaž Levičar, 05/2012

Foto: Tomaž Levičar, 05/2012

Foto: Tomaž Levičar, 05/2012

MESTNI MADEŽI: ROZMANOVA ULICA

Foto: Tomaž Levičar, 03/2012

MESTNI MADEŽI: SMETNJAK POD SPOMENIKOM

Tale košek za smeti pod enim najbolj izpostavljenih novomeški spomenikov in sredi spominske ureditve je že star problemček. Očitno pa žilav. Zdi se, da tik pod spomenik in sredi spominske ureditve banalen košek za smeti pač ne sodi. Novomeški komunalci očitno še dandanes menijo drugače. Zato ga pridno vedno znova namestjo sem.
V gorah velja pravilo, da kar prineseš s sabo na vršace, tudi odneseš v dolino. V nahrbtniku. V našem mestnem jedru, ki resda ni visokogorsko, očitno ni tako. Vendarle pa ne bo nič narobe, če bi kdo, ako tu ne bi bilo koška za smeti, smet moral v koš odložiti par deset metrov kasneje. Včasih je treba kaj narediti tudi za lepoto.

Tomaž Levičar

Fotografija: Rozmanova ulica, 30. januar 2011

MESTNI MADEŽI: NEOSVETLJENO POKOPALIŠČE

Po svetu imajo sicer različne režime dostopanja do pokopališč. Marsikje so zvečer oziroma ponoči kar zaprta. Pri nas ne. Na pokopališče gre človek lahko tudi sredi noči. Če ga ni strah. In če ima seveda dobre oči. Slednje vsekakor rabi ob obisku ločenskega pokopališča, ki pač ni osvetljeno. Nekaj svetlobe se po robu pokopališča zlije le od cestnih svetilk ob Seidlovi cesti. Globje, ko gremo po prostoru pokopališča, manj svetlobe je na voljo. Razen seveda 1. novembra, ko sveče bogato osvetlijo območje.

Tomaž Levičar

(Fotografije: 29. januar 2011)

MESTNI MADEŽI: OSMRTNICE IN OROJSTNICE

Za družbo, ki slavi mladost, novo, sveže, priložnost, upanje in podobno, je po svoje nenavadno, da manj slavi rojstvo kot obeležuje smrt. V Novem mestu, mi je prišlo na oči, a tako še zdaleč ni le tu, imamo denimo panoje, na katerih so obvestila o smrti občank in občanov. To je seveda lepo in primerno. Ni neprimerno in ni grdo, je pa po svoje nenavadno, da na tak ali temu podoben, morda nekaj bolj atraktiven, barvit način ne razglašamo rojstev novih občank in občanov. Celo v medijih, ki ta trenutka življenj ljudi obeležujejo, je obvestilom o rojstvih, o rojenih, torej o ljudeh, ki še nimajo preteklosti, so pa priložnost, namenjeno mnogokrat manj prostora, kot obvestilom o smrti, o umrlih, o ljudeh s preteklostjo.

Tomaž Levičar

STATUS: KOLIČINA ZBRANIH KOMUNALNIH ODPADKOV V MESTNIH OBČINAH V LETU 2009

V Sloveniji je v letu 2009 nastalo 449 kg komunalnih odpadkov na prebivalca oziroma 1,2 kg na prebivalca na dan. (Statistični urad RS)

Vrstni red mestnih občin glede količine zbranih komunalnih odpadkov v letu 2009 – izračunano na prebivalca (v kg/prebivalca):

1. Ptuj: 736 kg/prebivalca
2. Murska Sobota: 578 kg/prebivalca
3. Nova Gorica: 573 kg/prebivalca
4. Kranj: 561 kg/prebivalca
5. Velenje: 540 kg/prebivalca
6. Celje: 526 kg/prebivalca
7. Maribor: 513 kg/prebivalca
8. Novo mesto: 441 kg/prebivalca
9. Koper: 441 kg/prebivalca
10. Ljubljana: 438 kg/prebivalca
11. Slovenj Gradec: 380 kg/prebivalca

Vrstni red mestnih občin glede količine zbranih komunalnih odpadkov v letu 2009 (v tonah):

1. Ljubljana: 121.985 ton
2. Maribor: 57.759 ton
3. Kranj: 30.631 ton
4. Celje: 25.757 ton
5. Koper: 22.881 ton
6. Nova Gorica: 18.358 ton
7. Velenje: 17.890 ton
8. Ptuj: 17.473 ton
9. Novo mesto: 15.823 ton
10. Murska Sobota: 11.232 ton
11. Slovenj Gradec: 6.379 ton

Tomaž Levičar

Vir: Statistični urad RS

CEROD LETA 2010

O tem, da je na Cerodu ob Leskovcu pri Brusnicah vse več smeti in vse manj prostora.

Ob mojem današnjem prihodu Center za ravnanje z odpadki morda ni bil ravno najlepše osvetljen za fotografiranje, a iz spodnjih fotografij se vseeno spodobno vidi, kako je reč napolnjena. In ob primerjavi s fotografijami Ceroda izpred dveh let se vidi tudi, kako hitro se reč polni.

Cerod, 10. oktober 2010:
Cerod, 24. julij 2008

Vem, zanima vas tudi, kako je bilo pred sploh ne oddaljenimi štirimi leti. No ...

Cerod, 10. september 2006:

Zdaj pa naj vsak pri sebi oceni, če bo ta reč zdržala kakih 20 ali celo 30 let.

Tomaž Levičar