(Glavni trg)
 |
| Foto: Levičar, 07/2016 |
Prikaz objav z oznako razno. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako razno. Pokaži vse objave
sreda, 13. julij 2016
sreda, 2. marec 2016
četrtek, 3. januar 2013
sreda, 2. januar 2013
torek, 19. junij 2012
ponedeljek, 12. marec 2012
PORNO NA OBČINSKI STAVBI SREDI NOVEGA MESTA
(Glavni trg, Sokolska ulica)
 |
| Foto: Tomaž Levičar, 03/2012 |
nedelja, 26. avgust 2007
PRVEGA NE POZABI
O Zoji in njenem prvem
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
(fotografija: enoletna Zoja, 25. avgust 2007)
Dobro, tole ni nek osebni blog, kjer se krotovičijo zapisi o tem, kako je dotični pozno zjutraj vstal in ugotovil, da ponoči morda ni najbolj odlično spal, nemudoma zato opravil veliko potrebo, se stuširal, šel na moreč jutranji jogging, pojedel jogurt, spil malo donata za boljšo prebavo, pogledal film, telefoniral bejbi, ki mu je prišla na misel, šel še na sprehod, vrgel perilo v pralni stroj, zagledal ptiča na terasi, oh, in tako naprej, a ker gre za Zojo, za pomemben naraščaj novomeškega občinskega svetnika in obenem za modrooko dekle, ne bo škodilo nekaj kratkega ne čisto neosebnega.
Zoja je. Njeni bistri starši so mislili, da je to celo (tudi) slovansko ime, kaj slovansko, kar rusko, da je. A so kaj kmalu od rojstva te še nepreizkušene etimološke invencije že prileteli na trda tla, se pač družijo tudi s pametnejšimi od sebe, in dano jim je bilo spoznati, da je ime Zoja bojda zgolj grškega porekla. Žal. A so vseeno vztrajali pri imenu. Da, ne le pamet, tudi vztrajnost nekaj šteje. Zoja pač ni Živa. Oče je torej gospod občinski svetnik Sašo Stojanovič Lenčič, eden od onih vedno tečnih svetnikov, ki si prizadeva, da bi bil župan od živčnosti vsled njegovih pogromaških nastopov v onem tesnem rotovžu tudi kaj bolj plešast. Sašo tudi že nekaj časa misli, da mi lahko, kadar koli se mu zazdi in mu ravno paše, deli nasvete, kako priti do spodobne punce. No, dejstvo, da ima za sabo uspeh, mu očitno daje nekaj za tako nastopaštvo potrebne samozavesti. Zojina mati je pač sedaj njegova že žena Erika, ki je podlegla po celi seriji njegovih kreativnih prijemov glede tvorbe pristnih medosebnih odnosov. Sprva pa ne en ne drug nista bila zatrdno prepričana, da sta starša. Zojine modre oči in te zadeve. Noben od njiju jih nima. A ko se človek spomni gimnazijske biologije in pomisli na recesivne in dominantne gene, sem jih še sam seveda podučil o neverjetni paleti možnosti križanja genov pri ljudeh, tudi jaz se pač še česa spomnim iz svoje najbolj rane mladosti, stvari postanejo bolj logične. Zoja zato ni kar ena Zoja, ampak je Zoja Stojanovič Lenčič. Ko se poroči, bo imela že kar nekako plemiški priimek. Modre oči sicer še niso modra kri, a s takimi očmi utegne zapeljati tudi kakšnega liechtensteinskega plemiča. Ali pa vsaj tamkajšnjega bankirja z veliko vilo v Londonu, s stanovanjem visoko na Mannhattnu, s par deset metrov dolgo jahto s privezom v Monte Carlu, tudi z jaguarjem v garaži in s kočo v St.Moritzu. Čez nekaj let.
Pač čez nekaj let. Zoja ima šele eno leto. Včeraj je zato priredila prav divji žur na prostem, nekak banket, na katerem se je trlo svakojakih umetnikov in »umetnikov«. Bili so dizajnerji, arhitekti, pa gledališki režiserji, producenti in direktorji, še cela plejada politikov z državne ravni je prišla, ti se zmeraj radi družijo, pa seveda ni izostal niti trop piarovcev nekaterih najpomembnejših slovenskih družb. Bilo je tudi nemalo upokojencev … Zoja ima očitno veze. To pa danes nekaj šteje. S temi vezami in takimi očmi iz nje še nekaj bo. Če bo preštudirala še literaturo Studia Humanitatis, ki jo je med ostalim dobila za svoj prvi rojstni dan, da, nekateri že zdaj ne dvomijo v njene intelektualne sposobnosti, pa uspeh sploh ne izostane. Mogoče bo nekoč celo novomeška občinska svetnica, čeprav so ji starši kupili stanovanje kar v Ljubljani. Ah, ti starši.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
(fotografija: enoletna Zoja, 25. avgust 2007)
KAMERA FUTURA
O županovih in mojih kamerah in zraven še o trgovcih
Glede na to, da se je novomeški župan Lojze Muhič, če mu gre verjeti na javno izrečeno besedo, odločil kupiti nekaj (skritih) videokamer, s katerimi občina menda že nadzira obnašanje občanov na varnostno najbolj kritičnih in občutljivih točkah v občini Novo mesto, predvsem pa na tozadevno izrazito pereči lokaciji, torej ob cvetočih lončnicah na Kandijskem mostu, sem se tudi sam odločil slediti njegovemu zgledu. In sem si še jaz kupil videokamero. Kakšno je kupil župan iz bog ve katerih proračunskih sredstev, ni povedal, jaz pa bi mu za njegove manj inkognito misije predlagal tole.
Tudi jaz bom na videotrak torej beležil razne bedastoče, ki se dogajajo. A zdi se mi, da ne bodo iz istega rodu kot Muhičeve. Traku kamere pa ne bo ušla niti kakšna lepa podrobnost. Morda zato postanem nekoč ugleden režiser s čepico, stolom, megafonom in vizijo, kot kak Wenders, Chabrol ali Fellini, ali pa bom vsaj dober režiser, kot recimo Hitchcock ali Spielberg, kreativen kot Buñuel, Allen ali Eisenstein, no, ali pa vsaj razvpit kot Moore ali Jarmusch. Ma, kakršen koli režiser, samo da bom dobro plačan. Kar koli celo naj bom v tem filmskem svetu, naj bo plača bedna, če že ne gre drugače, da le ne bi postal snemalec, kaj šele scenarist, montažer ali režiser županovih skritih kamer.
Glede na to, da se je novomeški župan Lojze Muhič, če mu gre verjeti na javno izrečeno besedo, odločil kupiti nekaj (skritih) videokamer, s katerimi občina menda že nadzira obnašanje občanov na varnostno najbolj kritičnih in občutljivih točkah v občini Novo mesto, predvsem pa na tozadevno izrazito pereči lokaciji, torej ob cvetočih lončnicah na Kandijskem mostu, sem se tudi sam odločil slediti njegovemu zgledu. In sem si še jaz kupil videokamero. Kakšno je kupil župan iz bog ve katerih proračunskih sredstev, ni povedal, jaz pa bi mu za njegove manj inkognito misije predlagal tole.
Tudi jaz bom na videotrak torej beležil razne bedastoče, ki se dogajajo. A zdi se mi, da ne bodo iz istega rodu kot Muhičeve. Traku kamere pa ne bo ušla niti kakšna lepa podrobnost. Morda zato postanem nekoč ugleden režiser s čepico, stolom, megafonom in vizijo, kot kak Wenders, Chabrol ali Fellini, ali pa bom vsaj dober režiser, kot recimo Hitchcock ali Spielberg, kreativen kot Buñuel, Allen ali Eisenstein, no, ali pa vsaj razvpit kot Moore ali Jarmusch. Ma, kakršen koli režiser, samo da bom dobro plačan. Kar koli celo naj bom v tem filmskem svetu, naj bo plača bedna, če že ne gre drugače, da le ne bi postal snemalec, kaj šele scenarist, montažer ali režiser županovih skritih kamer.
O trgovcih, ki so mi prodali kamero, skoraj raje ne bi zgubljal besed. Res ne. Povem naj le to, da sem se ob silno dolgotrajnem nakupovanju počutil nekako tako kot Jugoslovani, ki so pred kakimi dvajsetimi leti čakali, da jim dobavijo jugota. No, kamera je vseeno boljša kot jugo v svoji kategoriji, a čakal sem pa nekako primerljivo. En dolg mesec. Človek ne more verjeti, da je dandanes kaj takega ob takem nakupu sploh mogoče. Če bi to vedel na začetku, bi izbral ali drugo kamero ali pa drugega trgovca. Če bi vedel …
A trgovec, ki mi je prodal kamero, celo še ni najhujši. Par tednov nazaj sem kupil nek dodatek za fotoaparat pri neki novomeški firmi, ki te stvari prodaja. Cena ni bila ravno nizka, prodati mi je hotel pa še dražje, kot smo bili dogovorjeni. Pa sem mu rekel, da sem pripravljen plačati le toliko, kot smo se predhodno dogovorili, pri čemer se mi še to zdi veliko, ker so denimo v Nemčiji cene še kar nekaj nižje, sem ga podučil in mu pred nosom zavihral s konkurenco s skupnega evropskega trga. In kaj mi reče oseba na drugi strani pulta? Rekel je, da če je tako, potem bo pa drugič najbolje, da se odpravim kar v Nemčijo. Oh, sveta preproščina. Nisem mu dal nasveta, da bi bilo modro, da bi oni znižali cene, ker bi potem večkrat pri njih kaj kupil. Imeli bi torej nekaj manjšo maržo oz. rabat, a zato zlahka precej več prometa. Ampak le zakaj bi jim jaz delil brezplačne nasvete …
Kakor koli že, zdaj že vadim kadriranje s to mojo malo kamero, da bom v kak vsaj gibajoči kader vsaj v zadnjem planu globinske slike ujel novomeškega župana, ko pozorno pregleduje videoposnetke z občinskih skritih kamer, in ga bom potem s križno montažo, a ob prelivajočem rezu v video, ki ga bom podložil s kako srednjeveško muziko ali pa kar z Anthraxom in poleg še z mrzlimi šumi, v offu se bo seveda sem ter tja pojavil globoki in globokoumni komentatorjev glas, prilepil ob vandala, ki v istem trenutku meče županove rožice z mosta v meglice nad Krko. Samo da mi pride v roke.
O tej zadevi tudi novomeški forum …
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
P.S.
Če tudi vi po zgledu župana kupujete videokamero, vam svetujem obisk naslednjih spletnih strani:
SimplyDV
Easycamcorders
Idealo
(fotografije: Glavni trg, 24. avgust 2007)
Naročite se na:
Objave (Atom)