O poimenovanju novih novomeških ulic
V zvezi s točko decembrske seje občinskega sveta, kjer smo obravnavali poimenovanja ulic, sem dodatno poslal naslednje pripombe:
Zakonodaja
Na seji Odbora za okolje in prostor je bilo s strani občinske uprave v zvezi z mojim predlogom, da naj se v odloku uredi tudi poimenovanje sprehajališč, povedano, da bi to ne bilo skladno z zakonodajo. Če je dejansko tako, tedaj je treba tudi ugotoviti, da je odlok neskladen z zakonodajo še v kakem drugem primeru poimenovanj - npr. mostovi. Zato predlagam, da se v predstavljenem odloku uredi le poimenovanja, ki jih terja zakonodaja, v drugem, spremljajočem odloku, ki bi ga bilo smiselno predstaviti kar hkrati, pa poimenovanja sprehajališč, mostov, mestnih predelov in podobnega.
Brezovica, Mestni gozd
Predlog sprememb odloka predlaga poimenovanje ene od cest na severu mesta z nazivom Brezovica. Glede nato, da se takisto imenuje že sosednji gozd oziroma grič (četudi tega ne obravnava ta odlok), predlagam, da se izogne podvajanju poimenovanj in s tem nepotrebni zmedi ter se cesto raje poimenuje drugače. Moj predlog bi glede na zgodovinska dejstva bil denimo Rimska cesta.
Podobna zagata je predlog poimenovanja Mestni gozd. Poimenovati območje, ki ga porašča drevje, z Mestni gozd, je morda še nekako smiselno, poimenovati tako ulico pa najbrž nekaj manj, posebej v oziru na to, da je v fondu na razpolago še serija idej poimenovanj po znanih meščanih in ostalem.
Urbanje
Predlog poimenovanja ulice z imenom Urbanje se mi zdi povsem neprimeren, posebej ob dejstvu, da je, zopet povem, na voljo cela paleta boljših možnosti, preko katerih lahko mesto izkaže tudi spoštovanje do svojih zaslužnih meščanov ipd.
Ravnikar, Mušič
Predlagam, da se po logiki, da, v kolikor je le mogoče, poimenovanja ulic, kadar so poimenovane po znanih osebnostih, simbolno vežemo na njihove življenjske zgodbe, predlagam, da se tudi arhitektoma Ravnikarju in Mušiču sedaj ali pa enkrat v bodoče dodeli ulice ali preko kakšnega preimenovanja ulic v območju starega mesta ali pa v novonastajajočih okoljih, ki so v urbanističnem in arhitekturnem smislu na ravni mesta presežki, saj to nekako simbolno pritiče umetnikoma in akademikoma te stroke.
Sila neprimerno se mi zdi že predhodno poimenovanje ene od bolj konfuznih mestnih ulic po Mušiču. Podobne narave pa se mi zdi namera poimenovanja ene od bodočih ulic po Ravnikarju v prav nič presežno načrtovanem mestnem predelu.
Knez
Zaradi pobude kolegice občinske svetnice, da naj se v bodoče ena izmed ulic poimenuje tudi po gospodarstveniku Jožetu Knezu, predlagam, da se ulica, ki se bo poimenovala po arheologu Tonetu Knezu, zaradi prepoznavnosti imenuje Ulica Toneta Kneza.
Sprehajališča
V tem ali drugem odloku je treba urediti tudi poimenovanje sprehajališč, ki so brez hišnih številk. Trenutno prepoznam dve takšni sprehajališči, namreč ob reki Krki od Portovala do Težke vode, ki se ga je prijelo ime Sprehajališče Primičeve Julije, ter ob Težki vodi od Skalickega ulice do Regrče vasi oziroma v bodoče do Belokranjske ceste. Prvo poimenovanje se seveda navezuje na dejstvo, da je v sosednjem gradiču Neuhof nekoč živela Primičeva Julija, drugo pa po prvih lastnikih gradu Grm, ki dominira nad potjo, Mordaxih.
Industrijske, poslovne cone ter Veliki hrib
Predlagam, da se ulice v poslovnih, gospodarskih, industrijskih, obrtnih območjih, kot so v Novem mestu denimo Cikava, Adria, Livada, Mačkovec poimenujejo po gospodarstvenikih, posebej seveda novomeških oz. dolenjskih.
Rudolf IV. Habsburški
Predlagam, da se kakšna pomembnejša cesta, sprehajališče ali trg ob tej ali eni bodočih prilik vendarle poimenuje tudi po ustanovitelju mesta.
Vsekakor predlagam, da se po njem poimenuje vsaj bodoče sprehajališče ob Krki okoli starega mestnega jedra.
Označbe
Predlagam, da se ob uličnih tablah, ki stojijo ob vstopih na posamezne ulice, zapiše kratko tudi po kom je ulica imenovana in kdo ta oseba je ter morebiti čas rojstva in smrti - po zgledu mnogih drugih mest.
Tomaž Levičar
nedelja, 27. december 2009
petek, 11. december 2009
MESTNI MADEŽ: ZASTAVE PRI GASILCIH
Zastave služijo prepoznavanju, simbolizirajo države in mesta, tudi kakšne komu ljube, zato pod njimi neredko steče kaka solza, posebej ob čustveno zahtevnejših trenutkih. Tudi pod novomeško zastavo, ki plapola ob Gasilsko reševalnem centu Novo mesto, gre človeku na jok, a ne zaradi trpkih usod, na katere se ta ustanova navezuje, ampak bolj zato, ker vidi povsem zbledelo in raztrgano novomeško zastavo ob novomeškem javnem zavodu, ki ga povrhu vsega vodi eden od novomeških podžupanov. 
Lahko pogledate tudi: http://tomazlevicar.blogspot.com/2008/12/h-gasilcem-po-aparat.html
Tomaž Levičar
(Fotografija: GRC Novo mesto, Seidlova cesta, 11. december 2009)
Lahko pogledate tudi: http://tomazlevicar.blogspot.com/2008/12/h-gasilcem-po-aparat.html
Tomaž Levičar
(Fotografija: GRC Novo mesto, Seidlova cesta, 11. december 2009)
ponedeljek, 7. december 2009
ELEKTRO NE POZABI
O odlični evidenci in ne ravno izredni hitrosti dela upravljavca javne razsvetljave.
Konec oktobra so na stopnišču, ki povezuje Paderšičevo in Skalickega ulico, crknile talne luči, ki so, zdi se mi, predvsem dekorativnega značaja. Niso crknile prvič. Zato sem kot priden meščan 30. oktobra napisal elektronsko pošto upravljavcu novomeške javne razsvetljave, ki ima sicer sedež na trebanjskem koncu. Napisal sem jim, da luči spet ne delujejo ter jih prosil, da napako odpravijo. Minil je teden, minila sta dva, minili so trije, a na stopnišču je bilo še vse po starem. Temno. Na reč sem do zdaj skoraj pozabil in opustil upanje, da je moč v tem mestu kako za pogled laika enostavno reč hitro popraviti, ko ne deluje. Popravilo delovanja teh luči se mi za podjetje, ki se profesionalno ukvarja z javno razvsetljavo, zdi v takem rangu zahtevnosti, kot je zame menjava žarnice na stropni luči v stanovanju. Torej nič kaj dosti zahtevno. Kakor koli, danes, skoraj 40 dni kasneje in hkrati ob tretji obletnici Muhičevega županovanja, luči končno spet delujejo. Ta epizoda mestnega življenja govori o tem, da upravljavci morda res ne popravijo hitro, a če drugega ne, vsaj ne pozabijo popraviti.
Tomaž Levičar
(Fotografija: Paderšičeva ulica, 7. december 2009)
Konec oktobra so na stopnišču, ki povezuje Paderšičevo in Skalickega ulico, crknile talne luči, ki so, zdi se mi, predvsem dekorativnega značaja. Niso crknile prvič. Zato sem kot priden meščan 30. oktobra napisal elektronsko pošto upravljavcu novomeške javne razsvetljave, ki ima sicer sedež na trebanjskem koncu. Napisal sem jim, da luči spet ne delujejo ter jih prosil, da napako odpravijo. Minil je teden, minila sta dva, minili so trije, a na stopnišču je bilo še vse po starem. Temno. Na reč sem do zdaj skoraj pozabil in opustil upanje, da je moč v tem mestu kako za pogled laika enostavno reč hitro popraviti, ko ne deluje. Popravilo delovanja teh luči se mi za podjetje, ki se profesionalno ukvarja z javno razvsetljavo, zdi v takem rangu zahtevnosti, kot je zame menjava žarnice na stropni luči v stanovanju. Torej nič kaj dosti zahtevno. Kakor koli, danes, skoraj 40 dni kasneje in hkrati ob tretji obletnici Muhičevega županovanja, luči končno spet delujejo. Ta epizoda mestnega življenja govori o tem, da upravljavci morda res ne popravijo hitro, a če drugega ne, vsaj ne pozabijo popraviti.
Tomaž Levičar
(Fotografija: Paderšičeva ulica, 7. december 2009)
četrtek, 26. november 2009
PRILOŽNOSTI ŽE DOSLEJ DOVOLJ
O številnih velikih izzivih, ki že dolgo čakajo v predalih.
V delu novomeške javnosti, ki jo zanima, kaj se ima dogoditi z mestom, predvsem torej med političarji in graditelji, je zaznati sled navdušenja ob sprejemu Občinskega prostorskega načrta. Zgodilo se je na torkovi seji mestnega sveta. Izredni. Čestitke vsem, ki so se trudili kar nekaj let, da je do novega dokumenta na področju urejanja prostora prišlo, so vsekakor na mestu. Ni dvoma. Več dilem pa poraja misel o takih ali drugačnih velikih razvojnih priložnostih mesta, ki bi naj izhajale iz tega dokumenta. Tu pa sem osebno že zelo zadržan. Celo v dvomih sem. Na vprašanje ene od svetnic na seji, katerih pomembnih 5 razvojnih projektov ta načrt odpira, je bilo s strani občinske uprave odgovorjeno, da so to denimo širitev gospodarske cone Cikava, urejanje mestnih obvoznic, stanovanjska gradnja na južnem delu mesta, arheološki park ter kamionski terminal ob Ždinji vasi oziroma ob avtocesti. Pa morda je še kakšen. Pa to celo ni pomembno. Pomembno pa ni, ker so to le možnosti, nekatere celo ne nove, ki se jih bo mesto šele moralo potruditi izkoristiti. Glede tega pa so vsakršni dvomi na mestu. In to predvsem zato, ker ima novomeška občina oziroma je v prostoru te občine v prostorskih aktih že sedaj na voljo dovolj široka paleta projektov, ki so za mesto oziroma občino pomembni, a se jih aktivnosti mesta sploh ne dotikajo ali pa gredo naprej po polžje.
Želim jih nekaj navesti, da ne bi preveč zalivali misli, da doslej praktično ni bilo kaj početi. Bilo je kaj početi in je še sedaj moč delati na marsikaterem projektu. Dovolj dela za zasebni in javni sektor in tudi za njuno družno početje. Zakaj je tako malo projektov uresničenih, pa je že drugo vprašanje.
Iz množice novomeških projektov, ki že leta in leta bolj ali manj le čakajo v predalih in se v glavnem ne izvijajo iznad faze razvoja lokacije, so torej v glavnem brez gradbene dokumentacije in nekateri celo brez znanih investitorjev (razen kjer bi to ne morala biti kar občina), torej po posameznih področjih denimo izpostavim:
Promet:
- zahodna, južna in vzhodna obvoznica z mostovoma preko reke Krke na podlagi urbanistične zasnove (doslej brez izvedbenega načrta);
- mostova za pešce in kolesarje preko Krke Brod – Groblje in Portoval - Bršljin na podlagi izvedbenega načrta za Portoval;
- most za pešce in kolesarje Plava laguna – Ragov log na podlagi izvedbenega načrta za pešpoti;
- preko deset kilometrov kolesarskih stez v mestu na podlagi izvedbenega načrta za pešpoti
- rekonstrukcija Šmarješke ceste od križišča v Ločni do pekarne na podlagi izvedbenega načrta zanjo;
- rekonstrukcija Ljubljanske ceste od Šmihelskega mosta do Bršljina, od policije do krožišča, od krožišča do trgovine Maja na podlagi izvedbenega načrta zanjo;
- parkirna hiša na Loki na podlagi izvedbenega načrta za Novi trg;
Šport:
- teniška dvorana, metališča, bazen na prostem, čolnarna za športne čolne, zahodna in vzhodna tribuna ob stadionu s tekaško stezo, pokritim bazenom itd v športnem parku Portovald na podlagi izvedbenega načrta za športni park Portoval;
- kapacitete za konjeniški šport v okviru učnega centra Struga na podlagi izvedbenega načrta za ta predel;
- bazenski kompleks (termalna riviera) na Otočcu na podlagi izvedbenega načrta za kompleks Otočec;
Izobraževanje:
- univerzitetni kampus v Drgančevju na podlagi izvedbenega načrta za kampus;
- učno-razvojni center za krajino in šport pri Otočcu oz. Strugi na podlagi izvedbenega načrta za območje okoli Struge;
Kultura:
- nov gledališki objekt ob Seidlovi cesti na podlagi izvedbenega načrta za Novi trg;
- manjši tehnični muzej in/ali galerija ob gradu Struga na podlagi izvedbenega načrta za ta predel;
Komercialni sektor:
- trgovsko poslovni center na Novem trgu na lokaciji nekdanje občinske stavbe na podlagi izvedbenega načrta;
- trgovsko poslovne površine na območju Bršljina na podlagi izvedbenega načrta za območje Bršljina;
- trgovsko poslovne površine v Mačkovcu na podlagi izvedbenega načrta
Stanovanja:
- večja stanovanjska zazidava v Podbrezniku (delno sicer uresničena) na podlagi izvedbenega načrta;
- stanovanjski blok s komercialnim pritličjem na Jakčevi na podlagi izvedbenega načrta;
- večstanovanjski objekt na vogalu Kastelčeve in Rozmanove v mestnem jedru na podlagi izvedbenega načrta;
Socialno varstvo:
- dom za starejše občane na Pogancih na podlagi izvedbenega načrta;
Turizem:
- nove prenočitvene, rekreacijske ipd kapacitete na Otočcu na podlagi izvedbenega načrta;
- turistično-rekreacijski center v Zalogu na podlagi izvedbenega načrta;
- prenočitvene in gostinske kapacitete visoke kategorije v gradu Struga na podlagi izvedbenega načrta;
Industrija:
- dodatne proizvodne površine za proizvodnjo v okviru Revoza, Krke, ob Straški cesti, na Cikavi na podlagi izvedbenih načrtov
Komunala:
- nadaljevanje projekta CEROD
(Načrte za zgoraj navedene projekte, a žal le besedila, si je moč ogledati na:
http://www.novomesto.si/si/obcina/akti/?v=7.1.urejanjeprostorainvarstvookolja-urejanjeprostora)
Seveda se nisem trudil izpostaviti še več projektov, še celo obilje manjših je, ker se mi zdi, da že vse navedeno tvori za to in še kakšno bodočo lokalno oblast več kot dovolj projektov, ki jih je smiselno ali celo treba spraviti v življenje.
Tomaž Levičar
V delu novomeške javnosti, ki jo zanima, kaj se ima dogoditi z mestom, predvsem torej med političarji in graditelji, je zaznati sled navdušenja ob sprejemu Občinskega prostorskega načrta. Zgodilo se je na torkovi seji mestnega sveta. Izredni. Čestitke vsem, ki so se trudili kar nekaj let, da je do novega dokumenta na področju urejanja prostora prišlo, so vsekakor na mestu. Ni dvoma. Več dilem pa poraja misel o takih ali drugačnih velikih razvojnih priložnostih mesta, ki bi naj izhajale iz tega dokumenta. Tu pa sem osebno že zelo zadržan. Celo v dvomih sem. Na vprašanje ene od svetnic na seji, katerih pomembnih 5 razvojnih projektov ta načrt odpira, je bilo s strani občinske uprave odgovorjeno, da so to denimo širitev gospodarske cone Cikava, urejanje mestnih obvoznic, stanovanjska gradnja na južnem delu mesta, arheološki park ter kamionski terminal ob Ždinji vasi oziroma ob avtocesti. Pa morda je še kakšen. Pa to celo ni pomembno. Pomembno pa ni, ker so to le možnosti, nekatere celo ne nove, ki se jih bo mesto šele moralo potruditi izkoristiti. Glede tega pa so vsakršni dvomi na mestu. In to predvsem zato, ker ima novomeška občina oziroma je v prostoru te občine v prostorskih aktih že sedaj na voljo dovolj široka paleta projektov, ki so za mesto oziroma občino pomembni, a se jih aktivnosti mesta sploh ne dotikajo ali pa gredo naprej po polžje.
Želim jih nekaj navesti, da ne bi preveč zalivali misli, da doslej praktično ni bilo kaj početi. Bilo je kaj početi in je še sedaj moč delati na marsikaterem projektu. Dovolj dela za zasebni in javni sektor in tudi za njuno družno početje. Zakaj je tako malo projektov uresničenih, pa je že drugo vprašanje.
Iz množice novomeških projektov, ki že leta in leta bolj ali manj le čakajo v predalih in se v glavnem ne izvijajo iznad faze razvoja lokacije, so torej v glavnem brez gradbene dokumentacije in nekateri celo brez znanih investitorjev (razen kjer bi to ne morala biti kar občina), torej po posameznih področjih denimo izpostavim:
Promet:
- zahodna, južna in vzhodna obvoznica z mostovoma preko reke Krke na podlagi urbanistične zasnove (doslej brez izvedbenega načrta);
- mostova za pešce in kolesarje preko Krke Brod – Groblje in Portoval - Bršljin na podlagi izvedbenega načrta za Portoval;
- most za pešce in kolesarje Plava laguna – Ragov log na podlagi izvedbenega načrta za pešpoti;
- preko deset kilometrov kolesarskih stez v mestu na podlagi izvedbenega načrta za pešpoti
- rekonstrukcija Šmarješke ceste od križišča v Ločni do pekarne na podlagi izvedbenega načrta zanjo;
- rekonstrukcija Ljubljanske ceste od Šmihelskega mosta do Bršljina, od policije do krožišča, od krožišča do trgovine Maja na podlagi izvedbenega načrta zanjo;
- parkirna hiša na Loki na podlagi izvedbenega načrta za Novi trg;
Šport:
- teniška dvorana, metališča, bazen na prostem, čolnarna za športne čolne, zahodna in vzhodna tribuna ob stadionu s tekaško stezo, pokritim bazenom itd v športnem parku Portovald na podlagi izvedbenega načrta za športni park Portoval;
- kapacitete za konjeniški šport v okviru učnega centra Struga na podlagi izvedbenega načrta za ta predel;
- bazenski kompleks (termalna riviera) na Otočcu na podlagi izvedbenega načrta za kompleks Otočec;
Izobraževanje:
- univerzitetni kampus v Drgančevju na podlagi izvedbenega načrta za kampus;
- učno-razvojni center za krajino in šport pri Otočcu oz. Strugi na podlagi izvedbenega načrta za območje okoli Struge;
Kultura:
- nov gledališki objekt ob Seidlovi cesti na podlagi izvedbenega načrta za Novi trg;
- manjši tehnični muzej in/ali galerija ob gradu Struga na podlagi izvedbenega načrta za ta predel;
Komercialni sektor:
- trgovsko poslovni center na Novem trgu na lokaciji nekdanje občinske stavbe na podlagi izvedbenega načrta;
- trgovsko poslovne površine na območju Bršljina na podlagi izvedbenega načrta za območje Bršljina;
- trgovsko poslovne površine v Mačkovcu na podlagi izvedbenega načrta
Stanovanja:
- večja stanovanjska zazidava v Podbrezniku (delno sicer uresničena) na podlagi izvedbenega načrta;
- stanovanjski blok s komercialnim pritličjem na Jakčevi na podlagi izvedbenega načrta;
- večstanovanjski objekt na vogalu Kastelčeve in Rozmanove v mestnem jedru na podlagi izvedbenega načrta;
Socialno varstvo:
- dom za starejše občane na Pogancih na podlagi izvedbenega načrta;
Turizem:
- nove prenočitvene, rekreacijske ipd kapacitete na Otočcu na podlagi izvedbenega načrta;
- turistično-rekreacijski center v Zalogu na podlagi izvedbenega načrta;
- prenočitvene in gostinske kapacitete visoke kategorije v gradu Struga na podlagi izvedbenega načrta;
Industrija:
- dodatne proizvodne površine za proizvodnjo v okviru Revoza, Krke, ob Straški cesti, na Cikavi na podlagi izvedbenih načrtov
Komunala:
- nadaljevanje projekta CEROD
(Načrte za zgoraj navedene projekte, a žal le besedila, si je moč ogledati na:
http://www.novomesto.si/si/obcina/akti/?v=7.1.urejanjeprostorainvarstvookolja-urejanjeprostora)
Seveda se nisem trudil izpostaviti še več projektov, še celo obilje manjših je, ker se mi zdi, da že vse navedeno tvori za to in še kakšno bodočo lokalno oblast več kot dovolj projektov, ki jih je smiselno ali celo treba spraviti v življenje.
Tomaž Levičar
nedelja, 15. november 2009
sobota, 14. november 2009
PREJ ALI SLEJ: OŠ CENTER IN TILIA
Prizor na križišču med današnjimi Seidlovo cesto, Rozmanovo ulico ter Kettejevim drevoredom. Starejši posnetek je najbrž s srede sedemdestih let, morda celo kaj prej, drugi pa je svež.
Največja sprememba, ki se je zgodila v času med nastankom posnetkov, je odstranitev bencinske črpalke ter izgradnja stavbe zavarovalnice na njenem mestu. Zavarovalnico so zgradili, če se ne motim, šele leta 1986. Na starem posnetku celo niti športne dvorane Marof še ni. To na novem posnetku seveda zakriva stavba zavarovalnice. Športna dvorana je bila sicer zgrajena leta 1975. Videti je tudi, da je granitne kocke vmes zamnenjal asfalt, zraslo je nekaj novih dreves, pa tudi avtomobilov je danes bistveno več kot tedaj, ko očitno niti konji z vprego nisi bili kak nepričakovan prizor ...
Prej: najbrž nekje s srede sedemdesetih let (original hrani Knjižnica Mirana Jarca)
Slej: 14.11.2009, foto: Tomaž Levičar
Tomaž Levičar
Največja sprememba, ki se je zgodila v času med nastankom posnetkov, je odstranitev bencinske črpalke ter izgradnja stavbe zavarovalnice na njenem mestu. Zavarovalnico so zgradili, če se ne motim, šele leta 1986. Na starem posnetku celo niti športne dvorane Marof še ni. To na novem posnetku seveda zakriva stavba zavarovalnice. Športna dvorana je bila sicer zgrajena leta 1975. Videti je tudi, da je granitne kocke vmes zamnenjal asfalt, zraslo je nekaj novih dreves, pa tudi avtomobilov je danes bistveno več kot tedaj, ko očitno niti konji z vprego nisi bili kak nepričakovan prizor ...
Prej: najbrž nekje s srede sedemdesetih let (original hrani Knjižnica Mirana Jarca)
Slej: 14.11.2009, foto: Tomaž Levičar
Tomaž Levičar
petek, 13. november 2009
PREJ ALI SLEJ: PRED KNJIŽNICO
»Prej ali slej« je nova rubrika bloga, ki kaže spremembe v mestnem prostoru. Prej ali slej gredo pač stvari na boljše, neredko pa tudi na slabše.
Tokrat je prikazan prostor pred Knjižnico Mirana Jarca pred par desetletji, menda nekje v sedemdesetih letih, in danes. Še najbolj očitno odstopanje oziroma razlika med prizoroma, žal so stvari šle na slabše, je odsotnost dveh nekoč dovolj izrazitih elementov tega prostora, namreč svetilke na stebru ter jambora (za zastavo) na vogalu pred spominsko ložo. Obeh danes pač ni več. No, skrajno desno pa se na starejši fotografiji vidi še del krošnje drevesa. Gre za topol. Teh je bila zasajena cela vrsta ob desnem robu ceste, ki vodi navzgor ob hišah Prešernov trg. Tudi drevja že dolgo ni več.
Prej: točen datum fotografije ni znan (original hrani Dolenjski muzej Novo mesto)
Slej: 13. november 2009, foto: Tomaž Levičar
Tomaž Levičar
Tokrat je prikazan prostor pred Knjižnico Mirana Jarca pred par desetletji, menda nekje v sedemdesetih letih, in danes. Še najbolj očitno odstopanje oziroma razlika med prizoroma, žal so stvari šle na slabše, je odsotnost dveh nekoč dovolj izrazitih elementov tega prostora, namreč svetilke na stebru ter jambora (za zastavo) na vogalu pred spominsko ložo. Obeh danes pač ni več. No, skrajno desno pa se na starejši fotografiji vidi še del krošnje drevesa. Gre za topol. Teh je bila zasajena cela vrsta ob desnem robu ceste, ki vodi navzgor ob hišah Prešernov trg. Tudi drevja že dolgo ni več.
Prej: točen datum fotografije ni znan (original hrani Dolenjski muzej Novo mesto)
Slej: 13. november 2009, foto: Tomaž Levičar
Tomaž Levičar
sobota, 7. november 2009
četrtek, 5. november 2009
sreda, 4. november 2009
KDOR JE KRIV ZA SLABO, BO OČITNO TUDI ZA DOBRO
O globjem pomenu županovih besed.
Župan Muhič, pa tudi njegovi podžupani in še kdo od aktualnih novomeških oblastnikov vsenaokoli skrbno iščejo krivce za slabe rezultate občine. Tako smo se v treh letih njihovega nastopanja že skoraj na pamet naučili, kdo vse je kriv. Kriva je svetovna ekonomska kriza, kive so nekdanje krajevne skupnosti, ki so zdaj občine, torej Šmarješke toplice in Straža, kriv je prejšnji župan, kriv je direktor občinske uprave, zdaj so ga že odstavili, kriva je slabo delujoča občinska uprava, pravijo, da je kriva tudi nekdanja direktorica občinske uprave Novakova, krivdo pripenjajo tudi nenaklonjeni opoziciji, krivi so tudi neprijazna država, nerazumevajoči ministri in celo ubogi uradniki v državni upravi. Najbrž še kdo, a omembe drugih se zdaj res ne spomnim. Človek pa se vpraša, čemu sploh imamo občinsko vodstvo, če je praktično ves uspeh odvisen le od drugih.
Ampak če so vsi našteti in še kateri res krivi, da gre občini slabo, potem bodo najbrž povsem in zgolj taisti, tako gre pač sklepanje, krivi oziroma zaslužni tudi, ko bo šlo novomeški občini kdaj kaj bolje. Ko ji bo šlo bolje si po logiki takega govorjenja ne bo mogel zaslug pripeti župan s svojimi pribočniki, ampak bodo šle zasluge svetovnemu gospodarstvu, najbrž tudi državi, ministrom in državnim uradnikom, opoziciji, sosednjim občinam ...
Ja, ja, včasih je treba paziti, kaj govoriš, tudi ko si v sedlu oblasti.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
tom.levicar@gmail.com
Župan Muhič, pa tudi njegovi podžupani in še kdo od aktualnih novomeških oblastnikov vsenaokoli skrbno iščejo krivce za slabe rezultate občine. Tako smo se v treh letih njihovega nastopanja že skoraj na pamet naučili, kdo vse je kriv. Kriva je svetovna ekonomska kriza, kive so nekdanje krajevne skupnosti, ki so zdaj občine, torej Šmarješke toplice in Straža, kriv je prejšnji župan, kriv je direktor občinske uprave, zdaj so ga že odstavili, kriva je slabo delujoča občinska uprava, pravijo, da je kriva tudi nekdanja direktorica občinske uprave Novakova, krivdo pripenjajo tudi nenaklonjeni opoziciji, krivi so tudi neprijazna država, nerazumevajoči ministri in celo ubogi uradniki v državni upravi. Najbrž še kdo, a omembe drugih se zdaj res ne spomnim. Človek pa se vpraša, čemu sploh imamo občinsko vodstvo, če je praktično ves uspeh odvisen le od drugih.
Ampak če so vsi našteti in še kateri res krivi, da gre občini slabo, potem bodo najbrž povsem in zgolj taisti, tako gre pač sklepanje, krivi oziroma zaslužni tudi, ko bo šlo novomeški občini kdaj kaj bolje. Ko ji bo šlo bolje si po logiki takega govorjenja ne bo mogel zaslug pripeti župan s svojimi pribočniki, ampak bodo šle zasluge svetovnemu gospodarstvu, najbrž tudi državi, ministrom in državnim uradnikom, opoziciji, sosednjim občinam ...
Ja, ja, včasih je treba paziti, kaj govoriš, tudi ko si v sedlu oblasti.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
tom.levicar@gmail.com
torek, 3. november 2009
POBUDE IN VPRAŠANJA – 25. SEJA
Na 25. seji občinskega sveta, ki je bila 29. oktobra 2009, sem ob točki »Pobude in vprašanja« izpostavil naslednje:
1. BARVANJE KOLESARSKIH STEZ IN NJIHOVA DOLŽINA - vprašanje
Prosim za informacijo, koliko sredstev MO Novo mesto porabi za barvanje kolesarskih stez z rdečo barvo, koliko metrov oziroma m2 se prebarva, kdo ta dela izvaja in kakšen je smisel tega dela.
Obenem prosim še za podatek, koliko km kolesarskih stez je trenutno na območju mesta Novo mesto in ob katerih cestah so. Prosim tudi za grafično predstavitev tega omrežja.
2. TITOV DREVORED – pobuda
Predlagam, da se občina s podjetjem Revoz dogovori, da tovarniško ograjo, ki gre vzdolž drevoreda, ki je bil leta 1980 zasajen (88 dreves) v spomin na tovariša Tita, ob Belokranjski cesti, premakne na drugo stran drevoreda, s čimer bo pojavnost te poteze z javnega prostora primernejša, spominska ureditev pa bolj ustrezno obravnavana.
3. REKLAMNE POVRŠINE V NOVEM MESTU - vprašanje
Prosim za podatek koliko reklamnih površin je nameščenih v Novem mestu – število po posameznih vrstah, torej jumbo panoji, city light, obešanke na stebrih javne razsvetljave, transparenti, …
4. DALJNOVOD BRŠLJIN – GOTNA VAS – vprašanje
Prosim za informacijo, kako poteka reševanje problematike trase oziroma tipa elektrovoda med Bršljinom in Gotno vasjo v odnosu do zahtev oziroma pričakovanj občinskega sveta ter seveda civilne iniciative in gospodarstva, Elektra Ljubljana ter MO Novo mesto. Predlagam, da se občinskemu svetu predstavi s sklepom zahtevana analitična primerjava med vkopanim in zračnim vodom ter vsebina usklajevalnega sestanka med akterji.
5. STRATEGIJA RAZVOJA PROMETA V MO NOVO MESTO – ponovitev pobude
Predlagam, da občina čimprej pripravi osnutek strategije skupaj z akcijskim načrtom v zvezi z razvojem prometa v občini, iz katere bo med ostalim dovolj jasno razvidna tudi potrebna dinamika razvoja oziroma prenove cestnega omrežja v občini.
6. STRATEGIJA RAZVOJA OBČINE – vprašanje
Že večkrat v zadnjih nekaj letih je bilo s strani vodstva občine rečeno, da bo v kratkem pripravljena splošna strategija razvoja občine. Neverjetno je sicer, da vodstvo občine tega dokumenta ni bilo sposobno pripraviti v treh letih, vendarle pa vprašam, kdaj bo osnutek te strategije pripravljen za javno obravnavo?
7. MORDAXOVO SPREHAJALIŠČE DO GOTNE VASI – razširitev vprašanja
Glede na pretekli odgovor v zvezi s to temo, da občina nima sredstev za ureditev poti, kar v načelu sicer ne drži, saj občina ima tozadevno proračunsko postavko, me pa zanima, kako občina ureja lastniška vprašanja, ki jih je treba urediti pred ureditvijo poti ob potoku Težka voda.
8. SPOMINSKO OBELEŽJE PRIMIČEVI JULIJI – ponovitev vprašanja
Prosim za informacijo v zvezi s postavitvijo obeležja Primičevi Juliji pred gradičem Neuhof, za kar je bil pred leti angažiran novomeški kipar Igor Obradinovič, pripravil koncept, če prav vem, so bila podeljena tudi finančna sredstva občine.
Menim, da je že prav skrajni čas, da se naloga zaključi in obeležje končno postavi.
9. REKLAMNA MESTA NA LJUBLJANSKI CESTI – ponovitev pobude
Če sem prav razumel inšpektorja v odgovoru na mojo pobudo v zvezi z nelegalnimi reklamnimi mesti na Ljubljanski cesti, želi prijavo. Če želi, lahko mojo pobudo razume tudi kot prijavo, predlagam pa, da reagira na domnevne nepravilnosti v prostoru tudi kadar in če sam kaj opazi v prostoru. Bi se znalo zgoditi, da bo imel premalo dela, če bo čakal zgolj na prijave.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
1. BARVANJE KOLESARSKIH STEZ IN NJIHOVA DOLŽINA - vprašanje
Prosim za informacijo, koliko sredstev MO Novo mesto porabi za barvanje kolesarskih stez z rdečo barvo, koliko metrov oziroma m2 se prebarva, kdo ta dela izvaja in kakšen je smisel tega dela.
Obenem prosim še za podatek, koliko km kolesarskih stez je trenutno na območju mesta Novo mesto in ob katerih cestah so. Prosim tudi za grafično predstavitev tega omrežja.
2. TITOV DREVORED – pobuda
Predlagam, da se občina s podjetjem Revoz dogovori, da tovarniško ograjo, ki gre vzdolž drevoreda, ki je bil leta 1980 zasajen (88 dreves) v spomin na tovariša Tita, ob Belokranjski cesti, premakne na drugo stran drevoreda, s čimer bo pojavnost te poteze z javnega prostora primernejša, spominska ureditev pa bolj ustrezno obravnavana.
3. REKLAMNE POVRŠINE V NOVEM MESTU - vprašanje
Prosim za podatek koliko reklamnih površin je nameščenih v Novem mestu – število po posameznih vrstah, torej jumbo panoji, city light, obešanke na stebrih javne razsvetljave, transparenti, …
4. DALJNOVOD BRŠLJIN – GOTNA VAS – vprašanje
Prosim za informacijo, kako poteka reševanje problematike trase oziroma tipa elektrovoda med Bršljinom in Gotno vasjo v odnosu do zahtev oziroma pričakovanj občinskega sveta ter seveda civilne iniciative in gospodarstva, Elektra Ljubljana ter MO Novo mesto. Predlagam, da se občinskemu svetu predstavi s sklepom zahtevana analitična primerjava med vkopanim in zračnim vodom ter vsebina usklajevalnega sestanka med akterji.
5. STRATEGIJA RAZVOJA PROMETA V MO NOVO MESTO – ponovitev pobude
Predlagam, da občina čimprej pripravi osnutek strategije skupaj z akcijskim načrtom v zvezi z razvojem prometa v občini, iz katere bo med ostalim dovolj jasno razvidna tudi potrebna dinamika razvoja oziroma prenove cestnega omrežja v občini.
6. STRATEGIJA RAZVOJA OBČINE – vprašanje
Že večkrat v zadnjih nekaj letih je bilo s strani vodstva občine rečeno, da bo v kratkem pripravljena splošna strategija razvoja občine. Neverjetno je sicer, da vodstvo občine tega dokumenta ni bilo sposobno pripraviti v treh letih, vendarle pa vprašam, kdaj bo osnutek te strategije pripravljen za javno obravnavo?
7. MORDAXOVO SPREHAJALIŠČE DO GOTNE VASI – razširitev vprašanja
Glede na pretekli odgovor v zvezi s to temo, da občina nima sredstev za ureditev poti, kar v načelu sicer ne drži, saj občina ima tozadevno proračunsko postavko, me pa zanima, kako občina ureja lastniška vprašanja, ki jih je treba urediti pred ureditvijo poti ob potoku Težka voda.
8. SPOMINSKO OBELEŽJE PRIMIČEVI JULIJI – ponovitev vprašanja
Prosim za informacijo v zvezi s postavitvijo obeležja Primičevi Juliji pred gradičem Neuhof, za kar je bil pred leti angažiran novomeški kipar Igor Obradinovič, pripravil koncept, če prav vem, so bila podeljena tudi finančna sredstva občine.
Menim, da je že prav skrajni čas, da se naloga zaključi in obeležje končno postavi.
9. REKLAMNA MESTA NA LJUBLJANSKI CESTI – ponovitev pobude
Če sem prav razumel inšpektorja v odgovoru na mojo pobudo v zvezi z nelegalnimi reklamnimi mesti na Ljubljanski cesti, želi prijavo. Če želi, lahko mojo pobudo razume tudi kot prijavo, predlagam pa, da reagira na domnevne nepravilnosti v prostoru tudi kadar in če sam kaj opazi v prostoru. Bi se znalo zgoditi, da bo imel premalo dela, če bo čakal zgolj na prijave.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
ponedeljek, 2. november 2009
ZGLEDNA MESTA: LJUBLJANA (3.)
Sesalec odpadlega listja. Zdi se, da precej praktična in koristna reč. Najprej pometejo in nagrabijo listje na kupčke, nato pa pride kombi s sesalcem in jih preko debele cevi posesa vase.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
(Fotografija - s telefonom: Ljubljana, Streliška ulica, 2. november 2009)
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
(Fotografija - s telefonom: Ljubljana, Streliška ulica, 2. november 2009)
ODGOVORI NA POBUDE IN VPRAŠANJA OBČINSKIH SVETNIKOV
Odgovori na pobude in vprašanja občinskih svetnikov z nekaj preteklih sej občinskega sveta:
-odgovori na vprašanja in pobude z 22. in 23. seje - na 24. seji
-odgovori na vprašanja in pobude z 22. seje - na 23. seji
-odgovori na vprašanja in pobude z 21. seje - na 22. seji
ter
-zbirka preteklih odgovorov
-odgovori na vprašanja in pobude z 22. in 23. seje - na 24. seji
-odgovori na vprašanja in pobude z 22. seje - na 23. seji
-odgovori na vprašanja in pobude z 21. seje - na 22. seji
ter
-zbirka preteklih odgovorov
nedelja, 1. november 2009
TITOV DREVORED
O 88 drevesih v spomin na tovariša Tita na Belokranjski cesti.
Prihodnjega maja bomo obeleževali že 30-letnico smrti tovariša Tita. In že kmalu po njegovi smrti je bil v njegov spomin ob današnji Belokranjski cesti zasajen drevored 88 raznovrstnih dreves. Simbolizirajo seveda njegovo starost ob smrti. Drevored se te dni razgalja v čudovitih jesenskih barvah. Za prihodnost pa bi bilo na mestu, da bi ograjo, ki ograjuje posest Revoza, premaknili na drugo stran in tako mimoidočim omogočili bolj polno doživetje te spominske ureditve – za katero najbrž le še redki vedo, da to je.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
(Fotografija: Belokranjska cesta, 1 november 2009)
Prihodnjega maja bomo obeleževali že 30-letnico smrti tovariša Tita. In že kmalu po njegovi smrti je bil v njegov spomin ob današnji Belokranjski cesti zasajen drevored 88 raznovrstnih dreves. Simbolizirajo seveda njegovo starost ob smrti. Drevored se te dni razgalja v čudovitih jesenskih barvah. Za prihodnost pa bi bilo na mestu, da bi ograjo, ki ograjuje posest Revoza, premaknili na drugo stran in tako mimoidočim omogočili bolj polno doživetje te spominske ureditve – za katero najbrž le še redki vedo, da to je.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
(Fotografija: Belokranjska cesta, 1 november 2009)
ponedeljek, 12. oktober 2009
POBUDE IN VPRAŠANJA – 24. SEJA
Na 24. seji občinskega sveta, ki je bila 24. septembra 2009, sem ob točki »Pobude in vprašanja« izpostavil naslednje:
1. REKLAMNA MESTA NA LJUBLJANSKI CESTI - pobuda
Vzdolž Ljubljanske ceste je nameščeno skoraj nepregledno število različnih mest za oglaševanje. S strani poznavalcev je ocenjeno, da jih je nemajhen del nameščenih celo nelegalno - denimo: od skoraj 90 jumbo panojev naj bi jih skoraj tretjina bila nelegalnih.
Zato predlagam, da občinski inšpektorat naredi natančen pregled stanja tovrstnih površin oziroma objektov (jumbo panoji, reklamni stebri, city lighti, obešanke javne razsvetljave, oglasi za lastne potrebe ipd) ter ugotovi, katera izmed njih so postavljena skladno s predpisi oziroma pogodbami (koncesije, zakoni ter občinski odloki s področja oglaševanja, urejanja prostora in tudi javnih cest) ter da pri neustrezno nameščenih nemudoma ukrepa. V kolikor inšpektorat v kakem izmed primerov ocenjuje za dobrodošlo, naj pri pregledu oziroma vzpostavljanju reda sodeluje z republiškimi inšpektorji ter upravljavcem državnih odsekov cest.
Prosim, da na naslednji seji inšpektorat predstavi natančen pregled stanja – število zaznanih oglasnih mest po posameznih vrstah, lastnik, pravna podlaga za namestitev oz. skladnost ali neskladnost oglasnega mesta z zakonodajo).
Podobni pregledi so smiselni tudi na drugih mestnih predelih.
2. KRITERIJI ZA OGLASNA MESTA - vprašanje
Prosim za podatek, po kakšnih kriterijih občina dovoljuje namestitev oglaševalskih površin (jumbo panoji, reklamni stebri, city lighti, transparenti,…) na območju občine, posebej pa v mestu in mestnem jedru, kajti glede na stanje v prostoru, kjer je oglasnih površin enormno število na najrazličnejših mestih, se zdi, da je področje povsem brez regulacije. Po kakšnih strokovnih kriterijih v povezavi z varnostjo v prometu in urejenostjo prostora se občina torej odloča za odrejanje števila oglasnih površin in njihovih konkretnih lokacij?
3. KOSTANJI NA ŠANCAH TER OBZIDJE - pobuda
Ob sprehajališču Na šancah na občinski parceli stoji kostanj, za katerega bi po laični oceni lahko dejali, da je nevitalen, posušen. V kolikor je temu dejansko tako, predlagam, da se ga čim prej odstrani, da ne bi prišlo do nesreče oziroma poškodb zaradi padlih vej.
Ob tem prosim še za podatek, ali in kdaj namerava občina nekdaj kontinuiran kostanjev drevored ob obzidju Na šancah obnoviti. Kakšne so v zvezi s tem smernice ZVKD?
Prav tako pa me zanima, kako poteka projekt prenove obzidja, ki ioma že par let postavko v proračunu, na terenu pa ni opaziti sanacije stanja.
4. OBMOČJE GRADU GRM – ODKUP ZEMLJIŠČ IN OPPN – vprašanje
Občina je pred časom izrazila interes, da odkupi zemljišča okoli gradu Grm. Zanima me, kaj se trenutno dogaja v zvezi s tem ter kakšno je v zvezi z zadevo stališče trenutnega lastnika gradu in zemlje, je ta pripravljen zemljo prodati, po kakšni ceni oziroma pod kakšnimi pogoji, kdaj,…
Prosim tudi za podatek, kako je trenutno s pripravo OPPN za območje gradu Grm?
5. KANDIJSKI MOST IN DVOSMERNI PROMET – vprašanje
Glede na zapise v medijih, ki so se pojavili pred kratkim, in v katerih nekateri oporekajo ustreznosti vodenja dvosmernega prometa za motorna vozila po Kandijskem mostu, prosim za jasen podatek, ali je glede na tehnične karakteristike mosta po njem v oziru na aktualno zakonodajo dopusten tak promet ali ni ter kakšni so mininalni pogoji za vodenje dvosmernega motornega prometa po mostovih, kjer je hitrost omejena na 30 km/h.
6. VINOTEKA NA GLAVNEM TRGU 24 – vprašanje
Zavod za turizem je že v letu 2008 zastavil ureditev vinoteke v pritličju stavbe Glavni trg 24, pri čemer pa je bojda prišlo do nasprotovanj služb za varstvo kulturne dediščine.
Zanima me, če so stališča akterjev sedaj že usklajena oziroma če so se prilagodili projekti, predvsem pa, kdaj bo ta načeloma zagotovo dobrodošel projekt dokončan.
7. MORDAXOVO SPREHAJALIŠČE DO GOTNE VASI – ponovitev vprašanja
Prosim za podatek, kako napreduje projekt ureditve sprehajališča ob potoku Težka voda od Regrče vasi (zaključek obstoječe poti) do Gotne vasi.
Že pred časom sem dejal, da so, kolikor je meni znano, lastniki zemljišč, po katerih naj bi sprehajališče bilo urejeno, projektu načeloma naklonjeni ter da so ga po ureditvi medsebojnih razmerij, kar je najbrž zdaj že urejeno, v pasu neposredno ob potoku pripravljeni s služnostno pogodbo ali celo prodajo odstopiti MO NM za potrebe ureditve poti. Glede na to, da ne gre za finančno zahteven projekt, hkrati pa za projekt, ki bi prinesel precejšnjo novo kvaliteto okoliškim prebivalcem (Gotna vas, Jedinščica, Regrča vas, Šmihel, Grm…), je zagotovo vreden napora občine.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
1. REKLAMNA MESTA NA LJUBLJANSKI CESTI - pobuda
Vzdolž Ljubljanske ceste je nameščeno skoraj nepregledno število različnih mest za oglaševanje. S strani poznavalcev je ocenjeno, da jih je nemajhen del nameščenih celo nelegalno - denimo: od skoraj 90 jumbo panojev naj bi jih skoraj tretjina bila nelegalnih.
Zato predlagam, da občinski inšpektorat naredi natančen pregled stanja tovrstnih površin oziroma objektov (jumbo panoji, reklamni stebri, city lighti, obešanke javne razsvetljave, oglasi za lastne potrebe ipd) ter ugotovi, katera izmed njih so postavljena skladno s predpisi oziroma pogodbami (koncesije, zakoni ter občinski odloki s področja oglaševanja, urejanja prostora in tudi javnih cest) ter da pri neustrezno nameščenih nemudoma ukrepa. V kolikor inšpektorat v kakem izmed primerov ocenjuje za dobrodošlo, naj pri pregledu oziroma vzpostavljanju reda sodeluje z republiškimi inšpektorji ter upravljavcem državnih odsekov cest.
Prosim, da na naslednji seji inšpektorat predstavi natančen pregled stanja – število zaznanih oglasnih mest po posameznih vrstah, lastnik, pravna podlaga za namestitev oz. skladnost ali neskladnost oglasnega mesta z zakonodajo).
Podobni pregledi so smiselni tudi na drugih mestnih predelih.
2. KRITERIJI ZA OGLASNA MESTA - vprašanje
Prosim za podatek, po kakšnih kriterijih občina dovoljuje namestitev oglaševalskih površin (jumbo panoji, reklamni stebri, city lighti, transparenti,…) na območju občine, posebej pa v mestu in mestnem jedru, kajti glede na stanje v prostoru, kjer je oglasnih površin enormno število na najrazličnejših mestih, se zdi, da je področje povsem brez regulacije. Po kakšnih strokovnih kriterijih v povezavi z varnostjo v prometu in urejenostjo prostora se občina torej odloča za odrejanje števila oglasnih površin in njihovih konkretnih lokacij?
3. KOSTANJI NA ŠANCAH TER OBZIDJE - pobuda
Ob sprehajališču Na šancah na občinski parceli stoji kostanj, za katerega bi po laični oceni lahko dejali, da je nevitalen, posušen. V kolikor je temu dejansko tako, predlagam, da se ga čim prej odstrani, da ne bi prišlo do nesreče oziroma poškodb zaradi padlih vej.
Ob tem prosim še za podatek, ali in kdaj namerava občina nekdaj kontinuiran kostanjev drevored ob obzidju Na šancah obnoviti. Kakšne so v zvezi s tem smernice ZVKD?
Prav tako pa me zanima, kako poteka projekt prenove obzidja, ki ioma že par let postavko v proračunu, na terenu pa ni opaziti sanacije stanja.
4. OBMOČJE GRADU GRM – ODKUP ZEMLJIŠČ IN OPPN – vprašanje
Občina je pred časom izrazila interes, da odkupi zemljišča okoli gradu Grm. Zanima me, kaj se trenutno dogaja v zvezi s tem ter kakšno je v zvezi z zadevo stališče trenutnega lastnika gradu in zemlje, je ta pripravljen zemljo prodati, po kakšni ceni oziroma pod kakšnimi pogoji, kdaj,…
Prosim tudi za podatek, kako je trenutno s pripravo OPPN za območje gradu Grm?
5. KANDIJSKI MOST IN DVOSMERNI PROMET – vprašanje
Glede na zapise v medijih, ki so se pojavili pred kratkim, in v katerih nekateri oporekajo ustreznosti vodenja dvosmernega prometa za motorna vozila po Kandijskem mostu, prosim za jasen podatek, ali je glede na tehnične karakteristike mosta po njem v oziru na aktualno zakonodajo dopusten tak promet ali ni ter kakšni so mininalni pogoji za vodenje dvosmernega motornega prometa po mostovih, kjer je hitrost omejena na 30 km/h.
6. VINOTEKA NA GLAVNEM TRGU 24 – vprašanje
Zavod za turizem je že v letu 2008 zastavil ureditev vinoteke v pritličju stavbe Glavni trg 24, pri čemer pa je bojda prišlo do nasprotovanj služb za varstvo kulturne dediščine.
Zanima me, če so stališča akterjev sedaj že usklajena oziroma če so se prilagodili projekti, predvsem pa, kdaj bo ta načeloma zagotovo dobrodošel projekt dokončan.
7. MORDAXOVO SPREHAJALIŠČE DO GOTNE VASI – ponovitev vprašanja
Prosim za podatek, kako napreduje projekt ureditve sprehajališča ob potoku Težka voda od Regrče vasi (zaključek obstoječe poti) do Gotne vasi.
Že pred časom sem dejal, da so, kolikor je meni znano, lastniki zemljišč, po katerih naj bi sprehajališče bilo urejeno, projektu načeloma naklonjeni ter da so ga po ureditvi medsebojnih razmerij, kar je najbrž zdaj že urejeno, v pasu neposredno ob potoku pripravljeni s služnostno pogodbo ali celo prodajo odstopiti MO NM za potrebe ureditve poti. Glede na to, da ne gre za finančno zahteven projekt, hkrati pa za projekt, ki bi prinesel precejšnjo novo kvaliteto okoliškim prebivalcem (Gotna vas, Jedinščica, Regrča vas, Šmihel, Grm…), je zagotovo vreden napora občine.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
sobota, 3. oktober 2009
nedelja, 27. september 2009
torek, 22. september 2009
REKLAMNE ULICE
O novomeškem prostoru, preplavljenem z reklamami.
Ob novomeški Ljubljanski cesti lahko te dni naštejemo skoraj 90 tako imenovanih reklamnih jumbo panojev oziroma billboardov. Spremlja jih že na prvi pogled še bistveno številčnejša in tudi zato neprešteta množica ostalih reklamnih sporočil. Za par kilometrov dolg cestni odsek je to naravnost neverjetna številka. Vprašanje, če bi kje v Sloveniji našli kaj temu podobnega. Najbrž ne. Kaj vse te podobe, katerih namen je seveda pritegniti pozornost voznikov, kolesarjev, pešcev pomenijo za varnost v prometu, ni treba posebej razglabljati, ustreznejše pa je vprašanje, kdo in zakaj je sploh dovolil namestiti tako neverjetno količino oglasnih površin v obcestni prostor. Ljubljanska cesta je deloma državna, deloma pa občinska cesta in ni znan kak akt, ki bi omogočal namestiti vse to. Celo nasprotno je, težko je najti akt, ki dovoljuje tako nepremišljeno, škodljivo poseganje v prostor. Še več, poznavalci ocenjujejo, da je zgolj med navedeno množico jumbo panojev kar tretjina njih nameščena povsem nelegalno že z vidika spoštovanja občinskih predpisov, ki urejajo trženje tovrstnih površin. Koliko od teh reklamnih površin je skladnih z zakonodajo, ki ureja javne ceste, in koliko jih je skladnih s prostorskimi akti, pa zna biti vprašanje, ki bi še dodatno razgalilo neustreznost početja. Da jih je le malo skladnih z zdravo pametjo, pa je jasno skoraj vsakomur. Morda kvečjemu kakemu državnemu in občinskemu uradniku, ki na tako stanje ne reagirajo, to ni jasno. Nekaj več razuma v zvezi s tem bi pač bilo na mestu.
Ob novomeški Ljubljanski cesti lahko te dni naštejemo skoraj 90 tako imenovanih reklamnih jumbo panojev oziroma billboardov. Spremlja jih že na prvi pogled še bistveno številčnejša in tudi zato neprešteta množica ostalih reklamnih sporočil. Za par kilometrov dolg cestni odsek je to naravnost neverjetna številka. Vprašanje, če bi kje v Sloveniji našli kaj temu podobnega. Najbrž ne. Kaj vse te podobe, katerih namen je seveda pritegniti pozornost voznikov, kolesarjev, pešcev pomenijo za varnost v prometu, ni treba posebej razglabljati, ustreznejše pa je vprašanje, kdo in zakaj je sploh dovolil namestiti tako neverjetno količino oglasnih površin v obcestni prostor. Ljubljanska cesta je deloma državna, deloma pa občinska cesta in ni znan kak akt, ki bi omogočal namestiti vse to. Celo nasprotno je, težko je najti akt, ki dovoljuje tako nepremišljeno, škodljivo poseganje v prostor. Še več, poznavalci ocenjujejo, da je zgolj med navedeno množico jumbo panojev kar tretjina njih nameščena povsem nelegalno že z vidika spoštovanja občinskih predpisov, ki urejajo trženje tovrstnih površin. Koliko od teh reklamnih površin je skladnih z zakonodajo, ki ureja javne ceste, in koliko jih je skladnih s prostorskimi akti, pa zna biti vprašanje, ki bi še dodatno razgalilo neustreznost početja. Da jih je le malo skladnih z zdravo pametjo, pa je jasno skoraj vsakomur. Morda kvečjemu kakemu državnemu in občinskemu uradniku, ki na tako stanje ne reagirajo, to ni jasno. Nekaj več razuma v zvezi s tem bi pač bilo na mestu.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
(Fotografija: Ljubljanska cesta, 31. julij 2009)
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
(Fotografija: Ljubljanska cesta, 31. julij 2009)
Naročite se na:
Objave (Atom)