NOVOMEŠKI ODGOVORI: JANA BERGINC – čebelarka

Jano so čebele zvabile iz mestnega v podeželski prostor novomeške občine. Pravzaprav je za to zaslužen tudi njen Ivan Hočevar. Družno skrbita za stotisoče čebel v barvitih panjih, iz katerih odločno izletajo predvsem v okoliške gozdove na cvetoče drevje in grmovje ter pridno pridelujejo med. Janino življenje s pridnimi čebelami, skrivnostno naravo in sladkim medom je vsekakor lepo, pa četudi dobi vmes kak pik.

foto: Tomaž Levičar, 2011

Kje živite?
V Novem mestu, natančneje na Jami pri Birčni vasi.

Kje bi radi živeli?
Sem zadovoljna, da me obdajajo ti prelepi hribčki in gozdovi.

Vaš najljubši delček Novega mesta in njegove okolice?
Narava in gozdne površine, kjer se lahko sprostiš od vsakodnevnega vrveža.

S kje je za vas najlepši pogled na Novo mesto?
Z okoliških gričev, od koder je vse na dlani.

Kateri je vaš najzgodnejši prijeten spomin v zvezi z Novim mestom?
Osnovnošolska leta - bilo je veliko prijetnih dogodkov in je to lep spomin na otroštvo povezano z mestom. Kasneje je bila to Ljubljana. A vam povem, da je lepše tu.

Kaj pogrešate iz novomeške preteklosti?
Več druženja odprtih ljudi, ki so pripravljenih pomagati en drugemu. Danes se vsak drži nekako bolj zase.

Kaj si želite v novomeški prihodnosti?
Prijazno mesto in ljudi.

Kateri je najbolj romantičen predel v Novem mestu?
Jih je kar nekaj, bi se jih dalo naštevati.

Kakšen nasvet bi dali tujcu-turistu, ki prihaja v Novo mesto?
O ogledu naših znamenitosti in zanimivosti, ki jih ni malo.

Kateri kulturni dogodek v Novem mestu vas je v zadnjem letu najbolj navdušil ali navdahnil?
Nič prav posebno.

foto: Tomaž Levičar, 2011

V katere novomeške trgovine najraje zahajate?
Bolj malo in po nuji v tiste s prehrano.

Kateri so vaši najljubši novomeški gostinski kotički?
V take, ki imajo dobro kavico in prijetno teraso.

Kateri je po vašem mnenju najbolj zanemarjen del Novega mesta?
Bi bilo kaj za pospravit vsake toliko, drugače je pa kar ok.

Kaj Novomeščani premalo cenijo?
Lepo mesto, predvsem center, ki smo ga kar malo pozabili.

Kaj Novomeščani preveč cenijo?
Ne vem, če kaj.

Katerih 5 ciljev bi najraje uresničili, če bi bili župan Novega mesta?
Potrebe in želje ljudi .

Komu je v Novem mestu najtežje?
Trenutno kar večini.

Kakšen je vaš življenjski motto?
Živi življenje vsak dan.

Kaj ste si kot otrok želeli postati, ko boste »veliki«?
Uspešna.

V katerem času/obdobju bi najraje živeli?
Mi ta kar odgovarja.

Kaj je vaše najljubše početje?
Sprostitev ob vodi.

S čim se trenutno najbolj zavzeto ukvarjate?
Čebelarstvo.

Kaj oziroma kdo je največja ljubezen vašega življenja?
Partner.

Kaj je vaša največja ekstravaganca?
Znanje o čebelah.

Če bi lahko, katera žival bi bili najraje?
Seveda čebela.

Kaj ste po horoskopu?
Škorpijon.

foto: Tomaž Levičar, 2011

Kateri talent bi imeli najraje?
Da bi lahko letela brez trdih pristankov.

Kateri obrok je za vas najljubši?
Sadje mi pomeni veliko. Drugače pa malo mesa in več zelenjave.

Katera je vaša najljubša beseda?
Ljubezen.

Najboljša/najljubša knjiga, ki ste jo prebrali?
Zadnje čase so te bolj strokovne knjige o čebelah.

Vaša najljubša barva?
Ne bi se mogla odločiti samo za eno, odvisno tudi od razpoloženja. Vsekakor pa bolj svetle barve.

V čem ste najraje oblečeni?
Športno lahkotno.

Od česa ste bili v življenju najbolj zadeti?
Smeh je tisto ta pravo.

Kaj vas nasmeji?
Vsakodnevne drobne radosti, katerih smo deležni vsi, pa tudi kaki dobri smešnici se rada nasmejim.

Kaj vas užalosti?
Žalost drugih.

foto: Tomaž Levičar, 2011

Česa se najbolj bojite?
Neuspeha. Mogoče tudi ostati sama.

Za kateri športni klub navijate s srcem?
Na splošno podpiram vse, ki se s čim ukvarjajo, pa naj bo to šport ali kaj drugega.

Katera je vaša najljubša jed in pijača?
Kot sem že rekla, sadje imam kar precej rada, mi pa odgovarja tudi kaka dobra sladička.

Kakšen je vaš odnos do cvička?
Med vini je cviček kralj. pa tudi zelo piten je.

Kaj (ali kdo) vas je najbolj zaznamovalo v življenju?
Več dogodkov v življenju, tako dobrih kot slabih.

Kaj vam je bilo v življenju najtežje narediti?
Najtežje ne, je pa včasih tudi kaj takega.

Kje ste bili nazadnje na počitnicah?
Rada obiskujem morje.

Katero je vaše najljubše tuje mesto? Zakaj?
Vedno znova me navdušujejo eksotične destinacije, teh pa je kar nekaj.

Kako sami pripomorete k čistejšemu okolju v mestu?
S tem da skušam kar najmanj onesnaževati in da na to opozarjam druge.

Kaj Novo mesto najbolj loči od drugih mest?
Posebnosti, ki pa jih ni malo.

Kaj bi Novemu mestu najbolj pomagalo pri razvoju?
Več pravih idej in tukaj živečih ljudi, pripravljenih sodelovati.

foto: Tomaž Levičar, 2011

Na kateri svoj dosežek v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?
Ustvarjanje na področju čebelarstva, saj je potrebno čedalje več znanja in vlaganj, da sploh čebele prezimimo in pripravimo na naslednjo sezono.

Na kateri dosežek Novega mesta v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?
Posameznih je kar nekaj, kot mesto pa se ni nič posebnega zgodilo.

Kaj bi radi povedali o Novem mestu, pa doslej niste?
Je zelo lepo mesto in lahko smo ponosni nanj.


Intervju: Jana Berginc, Tomaž Levičar
Fotografije: Tomaž Levičar, 12. junij 2011

2011, junij

NOVOMEŠKO PODEŽELJE VAS VABI

Vabljeni na blog Novomeško podeželje.

GUMBERK – VAS ALI TRANSPORTNA CONA?

O vasici Gumberk, kjer bi občinarji ob stanovanjskih hišah naredili kar transportno cono.

Te dni se je eden od ognjev povezanih z občinsko politiko razplamtel v Gumberku. To je vasica ob ozki cesti med Otočcem in Ratežem, ob gozdu, travnikih in nad potočkom. Človek tu pričakuje mir. Na cesti skozi Gumberk pa pričakuje kakega kolesarja ali pohodnika, nikakor pa ne tovornjakarja. A svet je že dolgo daleč od idealov in pameti. Upanje pa očitno še tli.

Vaščani Gumberka, pravzaprav nekateri vaščani, drugih itak ni slišati, se ne strinjajo s tem, da bi občina s prostorskim aktom omogočila povečanje območja, v katerem bo moč izvajati transportno dejavnost. Pravzaprav jih najeda že obstoječi obseg gospodarske dejavnosti v vasi. Razumem jih.
Transportno dejavnost na robu te vasice že izvajata podjetnika, ki očitno kar pridno rasteta v svojem poslovanju, zaradi česar se seveda povečujejo tudi njuni negativni pritiski na okolje. Kamionarstvo pač ni najbolj graciozen posel. In zdaj so si v sporu. Vaščani s kamionarji in z občinarji. In logično je tako.

V tej konfliktni zgodbi me pravzaprav ne preseneča, da želita podjetnika uveljaviti rešitev, ki bi jima s povečanjem območja za dejavnost omogočila širitev poslovanja na obstoječi lokaciji v Gumberku. Še manj me čudi zavzeto nasprotovanje vaščanov, ki jim izvajanje te kamionarske dejavnosti v njihovem neposrednem bivalnem, stanovanjskem okolju ni pogodu in jim hrup tovornjakov in nevarnost, ki jo pomeni tak in še kak promet nasploh, praktično vsakodnevno načenja živce. Me pa pri tej zadevi močno čudi obnašanje predstavnikov novomeške občine in prostorskih načrtovalcev, ki v neki drobni Gumberk, bolj ali manj stanovanjsko okolje, staro vasico, ki je stran od kakšne spodobne prometne infrastrukture, vsiljujejo kamionarsko dejavnost in afirmirajo celo možnost njene bistvene širitve.

Moja predstava tega prostora je bolj naklonjena oziroma bolj kompatibilna interesom vaščanov, ki danes protestirajo proti transportni dejavnosti v njihovem okolju.
Vekomaj sem si ta prostor predstavljal urejevan v oziru na kakšno drugo temeljno gospodarsko aktivnost, ne pa v zvezi s prometom, še najmanj tovornim. Prav imenitno bi se mi zdelo Gumberk videti kot del novomeške turistične transverzale, ki bi vodila od Trške gore in Grčevja, mimo Starega gradu, Šentpetra in Otočca, zatem preko Krke, mimo Struge ter seveda Gumberka in Rateža, Brusnic, do Gabrja in na Gorjance. Povezali bi torej praktično osrednje elemente prostora, ki so pri nas zanimivi za trženje v turizmu (če izvzamemo novomeško staro mestno jedro) – cvičkove gorice, gradove, reko Krko, podeželske kraje in gozdnate Gorjance. Če se dobro spomnim sem o tem pred leti pisal tudi za časopis Park.

No, aktualna občinska oblast si vse to očitno predstavlja drugače in z elementi, ki jih nazivam kot očitne tujke v tem prostoru. Pa naj gre ob tem le za prostor vasice Gumberk, ali pa za prostor še ne jasne turistične transverzale med Trško goro in Gorjanci. Tu nimajo transportne baze kaj početi.

Dodatno pa me besedičenje občinskih birokratov, ki trdijo, da njihovim idejam o širtvi transportne dejavnosti v Gumberku nasprotni argumenti vaščanov niso zadostni, niso prepričljivi, čudi, ker se to dogaja ravno v novomeški občini. Kakor da ni med vsemi slovenskimi občinami prav naši najbolj jasno, kako in zakaj je treba poglabljanje konfliktov preprečevati oziroma prostorske strukture, ki jim seveda ne gre odrekati življenja, seliti v območja, ki so jim naklonjena, njim prilagojena, njim namenjena. Nimamo morda prav mi »odlične« izkušnje s konflikti v prostoru na primeru razvoja IMV-ja (danes Revoz)?

Predstavljam si, da bi transportno podjetje moralo biti umeščeno ob močno prometnico, denimo ob avtocesto, in še ob kakšno drugo prometno infrastrukturo, ter ob s to dejavnostjo kompatibilno oziroma dopolnjujočo se dejavnost … Ne pa v stanovanjsko območje. Če prostorskemu načrtovalcu to ni jasno, je to dovoljšen razlog za preplah vseh, ki živijo v okolju, ki ga tak »strokovnjak« želi sooblikovati oziroma usmerjati podobo prostora.

Vsako okolje zarisuje določene meje dejavnostim oziroma posegom. Včasih so te meje oblikovne, te so še najpogosteje arbitrarne, včasih meje določa nosilna sposobnost naravnega okolja, drugič je odločujoča tolerantnost družbenega okolja, včasih pač ni ustreznih infrastrukturnih oziroma nasploh antropogenih pogojev. In tako dalje. Ali pa pač povsem enostavno kaka druga lokacija ustreza v večji meri, je prikladnejša.

Enostavno. Menim, da je v stanovanjskem okolju moč nekatere nestanovanjske dejavnosti tolerirati le pogojno, denimo le dokler se izvajajo v določenem, praviloma majhnem obsegu. To je včasih tudi pomoč ožje in širše lokalne skupnosti podjetnikom, da lahko v začetni fazi, ko so praviloma še kapitalsko šibki, finančna sredstva usmerjajo v samo dejavnost, ne pa denimo v nakup zemljišč in v izgradnjo objektov. Tako mehaniki, gradbinci, trgovci, računalničarji in mnogi drugi podobni denimo začno na domačem dvorišču, v domači sobi … A ko poslovanje raste, se nabirajo orodja, se veča število zaposlenih, se veča število strank in se zato potrebuje več pisarn, več parkirišč, več … In vse skupaj je čedalje bolj na očeh in čedalje bolj moteče za nič hudega sluteče sosede. Pogled na en tovornjak na sosedovem parkirišču človek ob svoje stanovanju še nekako prenese, jutranji hrup tega tovornjaka, ob zavedanju, da gre za pridnega soseda, ki s tem daje kruh svoji družini, človek spregleda. Ko se temu pridružita še kamion ali dva, človek tudi še nekako pogoltne, saj ve, da je kak mladenič iz vasi dobil tu službo. Ampak par deset tovornjakov pod lastno spalnico pa je kaplja čez rob vsakemu, ki je od nekajletnega hrupa tovornjakov še ohranil zdravo pamet.
Skratka, že na začetku se mora mali, »garažni« podjetnik zavedati, da bo z rastjo svoje dejavnosti moral razmišljati o njeni selitvi na drugo, primernejšo in seveda tudi ali celo predvsem za družbeno okolje bolj sprejemljivo lokacijo in da ljudje v sosednjih stanovanjskih hišah niso naklonjeni vsaki njegovi podjetniški ideji.

V kaj se lahko razvijejo transportna podjetja in kakšno infrastrukturo rabijo, sem si ravno pred par dnevi ogledal v Grosupljem na primeru podjetja Avtotransporti Kastelec. Človek obnemi, ko vidi to širjavo. In podobnih primerov v naši bližini je še nekaj. Ne vem, kakšne so razvojne ambicije gumberških kamionarjev in doklej bodo lahko še živeli na prsih uspešne novomeške industrije, a realnost nam kaže, v kaj lahko tako podjetje zraste in kaj to pomeni za prostor in okolje.

V Novem mestu poleg tega ne more nihče reči, da enostavno ni na voljo lokacij, kjer bi lahko nekdo razvijal transportno dejavnost in se neovirano širil. So in bodo take lokacije. Zato me čudi in žalosti rigidnost občinskih načrtovalcev, ki silijo v nekaj, kar res ni potrebno. Transportna podjetja, ki presežejo določen obseg dejavnosti, je pač treba avtomatsko usmeriti v cone, ki so za tako dejavnost primerne. V Novem mestu so to denimo obstoječe industrijske in obrtne cone, da ne rečem, da bi kaj takega lahko razvili kar neposredno ob avtocesti.

Človek res ne ve, kje se enih drži glava.

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

Reference:
Park
Dolenjski list
Dolenjski list

(Fotografije: Gumberk, 30. marec 2008)

KOZOLCI PRI OREHKU

O skupini kozolcev pri Velikem Orehku.

V podgorskem koncu novomeške občine najdemo seveda najraznovrstnejše kozolce – stegnjeni, dvojni stegnjeni, na kozla, s plaščem, toplar. Del te mavrice tukajšnjega lesenega stavbarstva je moč videti tudi pri Velikem Orehku, ki ga najdemo med Stopičami in Dolžem. Tu je večja skupina, mislim da devetih kozolcev, ki je najbrž tudi ena večjih skupin kozolcev na našem koncu nasploh. V svoji kultni knjigi o kozolcu jih je pred nekaj desetletji vidno izpostavil tudi arhitekt Marjan Mušič.


Lokacija kozolcev po GPS:
N 45° 46.490'
E 015° 13.690'
cca 304 n.m.v.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografije: kozolci v Velikem Orehku, 14. februar 2008)

ANSAMBEL KOZOLCEV

O skupinici kozolcev toplarjev pri Vinji vasi.

Kakor mi je pred par dnevi pokazala Ivica Križ med podobami Novega mesta, ki jih hranijo v muzeju, so se kozolci pred desetletji še umeščali praktično tik ob današnje mestno jedro. In to v sploh ne skromnem številu. Tudi grmske njive, denimo, na posestvu nekdanje Kmetijske šole Grm, so bile vse tja do prodora IMV nanje okrašene s kozolci. Danes ni seveda ne prvih ne drugih. Tudi v okolici mesta je kozolcev vse manj, na kakšno skupino kozolcev pa je sploh težko naleteti. A eno od danes redkih skupin kozolcev, večinoma so toplarji, v naši občini vendarle najdemo pri podgorjanski Vinji vasi, nedaleč stran od ceste Novo mesto – Metlika. So zgledno ohranjeni, skromni, prav nič bahavo okrašeni, predvsem pa so še dandanes v funkciji, saj pod njihovo streho še hranijo pridelke, kmetijsko mehanizacijo, tudi drva, zagotovo pa se v poletnih mesecih za njihovimi lesenimi mrežami v mehkem senu najde tudi kaj ljubezni.

Lokacija kozolcev po GPS:
N 45° 44.136'
E 015° 12.917'
cca 440 n.m.v.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografije: kozolci pri Vinji vasi, 13. februar 2008)