1000 BESED: ZADNJA LETOŠNJA MARJETICA

Trška gora, 28. december 2008

ŠE EN CIRKUS PRED OBČINO

O še eni očitni kršitvi novomeške oglaševalske spodobnosti.

Na današnji seji mestnega sveta sem prejel tudi odgovor na moje svetniško vprašanje v zvezi z nameščanjem reklamnih panojev vsevprek po mestu, kakor si pač nekateri privoščijo, ker so naše inšpekcijske službe bile doslej očitno preveč blage ali pa niso uspele videti, kar je praktično vsakemu drugemu meščanu postavljeno pred nos. Prav zanima pa nas lahko, kako bo občinski inšpektor reagiral na sveže postavljene cirkuške panoje, ki niso na stebrih javne razsvetljave le križem kražem po mestu, ampak so celo tik pod občinskimi vrati. Le na urejenih oglasnih mestih teh cirkuških podob seveda ni. Težko je česa takšnega ne videti in težko je inšpektorju na takšne kršitve predpisov ne reagirati.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar


(Fotografije: Seidlova cesta, 23. december 2008)

MESTNI SVET V ROTOVŽU

Par ribjih podob današnjega mestnega sveta in njegove dvorane:


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar

(Fotografije: Rotovž, 23. december 2008)

1000 BESED: ZADNJE LETOŠNJE TROBENTICE

Grm, Novo mesto, 18. december 2008

H GASILCEM PO APARAT

O mojem prispevku k plačam novomeških gasilcev.

Prav vesel sem bil današnjih besed direktorja novomeških gasilcev, da bodo na Gasilsko reševalnem centru (GRC) v prihodnje povečali obseg svoje tržne dejavnosti, med tem tudi prodajo gasilnih aparatov. Tudi s tem bodo krepili plačno varnost gasilcev.

Pretekli teden sem pri njih kupil dva gasilna aparata – enega za hišo, drugega za avto. Oba sta na prah. Eden je šestkilogramski, drugi pa dvokilogramski. Če človek pomisli, koliko stroškov si lahko prihrani, če poleg tega, da, ko pač zagori, čim prej pokliče gasilce, kak začetni ukrep pri nastavku požara pa stori s takim manjšim gasilnim aparatom še sam, je strošek nakupa aparata seveda povsem zanemarljiv. En aparat je stal 25 evrov, drugi pa, če se prav spomnim, 38 evrov.

Ob nakupovanju gasilnih aparatov na GRC pa sem razmišljal tudi o tem, da bi na GRC morali imeti bolj enostaven postopek nakupa, kajti ogledovanje aparatov v trgovinici, plačevanje pa dve nadstropji višje pri direktorjevi tajnici, ki ravno toliko, da ni zanetila požara, ko sem jo presenetil sredi kuhanja kave, se mi pač ne zdi najbolj učinkovito. Pa tudi varno očitno ne.
Pomembnejša pa se mi zdi misel, da praktično v nobeni enodružinski hiši, kamor pridem na obisk, ne vidim gasilnega aparata. Rekel bi zatorej, da ima GRC vsaj v mestu, kjer je par tisoč enodružinskih hiš, za katere si upam staviti, da večina nima niti enega gasilnega aparata, torej še veliko prostora za trženje gasilskih artiklov. In potem še servisiranje.

Veseli nas lahko, da bo Igor Perhaj, ki je direktor tega GRC že kakih pet let, sedaj, če gre pač verjeti njegovim današnjim besedam, vendarle zagnal to prodajno mašinerijo. Vsaka prireditev kulturnega centra ali knjižnice je žal bolje oglaševana, kot pa je oglaševana za varnost pomembna ponudba naših gasilcev. Pričakujem že kmalu kak atraktiven letak v nabiralniku ali pa celo kako bolj agresivno reklamno kampanjo. Res se mi zdi škoda zaradi GRC in plač gasilcev ter seveda predvsem zaradi požarne varnosti, da teh gasilnih aparatov ne bi imela prav vsaka novomeška družina. Jaz bi to celo kar uzakonil. Če bi mogel. Dokler ne morem, pa je moj edini prispevek za varnost lastnega premoženja in prispevek k plačam gasilcev takšen moj nakup in pa kaka dobra beseda o teh aparatih s polic novomeškega GRC.

Sicer pa si lahko ponudbo in cenik ogledate na spletni strani GRC Novo mesto (menu: trgovina).


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar

REAKCIJSKI ČAS ELEKTRIČARJEV

O času od 27. novembra do 9. decembra.

Vedno je zanimivo spremljati, kako dolg je reakcijski čas. Pustimo ob strani problem, da imajo nekateri silno visok prag vzdraženja. Tudi od javnih služb pričakujemo, da hitro reagirajo na naše probleme, posebej če se nam zdi, da je problem enostavno rešljiv in da mora biti rešen. Po svetu si mnoge organizacije oziroma mesta prizadevajo ta reakcijski čas kar najbolj skrajšati. Od opozorila meščana glede nekega problema do rešitve tega problema naj bi preteklo kar najmanj časa.

Tudi sam sem se nehote zapletel v eno tako vzročno-posledično zgodbo. Z novomeškimi električarji. Na ulici je namreč crknila luč. Nekaj dni sem kar miroval misleč, da kak uslužbenec ponoči hodi naokoli in beleži luči, ki ne delujejo, zatem pa jih podnevi popravljajo njegovi kolegi. Po nekaj dneh mi je upanje v tak sistem splahnelo. Pobrskal sem po spletu in našel kontakt koncesionarja, ki za občino ureja te reči. Na problem sem jih kar preko e pošte opozoril 27. novembra. Sicer se na moj mejl niso odzvali s kakšno zahvalo, ker sem jim sporočil napako, a slutil sem, da se je sistem sprožil. Čakal sem. In čakal. Na ulici pa je bila še kar nekaj časa po mojem e mailu tema. Tema ni fina reč. Vzbuja domišljijo. No, 8. decembra dopoldan so se odgovrni vendarle znašli na ulici in nekaj počeli. Zvečer istega dne luč vseeno ni svetila. Zopet sem jim poslal mejl. Odgovorili so mi, da so njihovi fantje bili oni dan tam in reč popravili. Povedal sem, da to ne drži in da bi bilo pametno poskusiti zopet. Odgovorili so mi, da bodo. In res so. 9. decembra so luč popravili. Zdaj sveti. Med 27. novembrom in 9. decembrom pa je 12 dni.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar

(Fotografije: Novo mesto, 9. december 2008)

OBJAVLJEN KONZERVATORSKI PROGRAM ZA NARODNI DOM

O pozitivnem odzivu občine na mojo pobudo.

Z občine sem prejel obvestilo, da so objavili Konzervatorski program za Narodni dom na spletni strani občine. Končno. Program je bil pripravljen že na začetku leta 2007. Moja pobuda, da se ta program, kakor tudi vse druge raziskave, študije ipd, ki so financirane iz občinskih sredstev, objavi na spletnih straneh in s tem ponudi v pregled najširši javnosti, pa ima tudi že brado.

Konzervatorski program za Narodni dom (17 Mb)


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar

POGOVOR O NOVOMEŠKEM TURIZMU

O tem, kaj je Društvo Novo mesto počelo in o tem kaj počne Zavod za turizem.

Na spodnji povezavi lahko prisluhnete uvodnim minutam pogovornega večera Društva Novo mesto na temo novomeškega turizma. Uvodu Mitje Simiča (od 0:00) in Igorja Vidmarja (od 0:55) sledi kronološki oris prizadevanj društva v zvezi s turizmom Jože Miklič (od 3:34), zatem pa nastop Iva Kuljaja (od 9:48). Zaradi nerodnosti pri snemanju žal nisem uspel posneti celega pogovornega večera, ampak le dobrih 15 minut.

Kliknite na:

Četrti četrtek, Narodni dom, 4. december 2008 ob 19:00 uri.

in potem pritisnite "Download".


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar

(Audio posnetek: 4. december 2009 od 19:00 v Narodnem domu v Novem mestu)

SEJEMSKO PLAKATIRANJE

O še vedno neurejenem oglaševanju v javnem prostoru.

Nedolgo nazaj sem na blogu pod naslovom Hudičevo plakatiranje obravnaval vuhmepiševski odnos nekega tujega organizatorja nekega obskurnega dogodka do mestnega prostora in predpisov. Da pa ni moč takih zadev pripisati le tujcem in posebej raznim cirkusantom pa nazorno kaže tudi najnovejši primer, ko se je oglasni transparent zopet pojavil kar na mestni ograji in to navkljub temu, da je v okolici komaj pregledna množica najrazličnejših oglasnih prostorov, ki bi jih bilo moč in treba legalno izkoristiti – jumbo panoji, city light, tam tam panoji, obešenke na drogovih ulične razsvetljave ...
Zanimivo bo tudi tokrat slišati, v kakšni višini je inšpektor oglobil tokratnega prekrškarja.

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar

(Fotografije: Novo mesto, 7. december 2008)

POBUDE IN VPRAŠANJA – 18. SEJA

Na 18. seji občinskega sveta sem ob točki »Pobude in vprašanja« izpostavil naslednje:

1.
LUČI NA ROTOVŽU – ponovitev pobude
Na 12. seji (januar 2008) občinskega sveta sem dal pobudo, da naj se z zamenjavo žarnic in pričvrstitvijo svetil sanira osvetlitev rotovža. Kasneje sem dobil odgovor, da bo to urejeno. Ugotavljam, da vse do danes to ni urejeno, zato daje zopet enako pobudo.

2.
SERVIS 48 - pobuda
Predlagam, da občina po zgledu projekta Servis 48, ki ga vodi celjska občina, tudi v Novem mestu uvedemo enak oziroma podoben servis (s spletno storitvijo) oziroma povezavo med občani in občino, ker bi to lahko pripomoglo k izboljšanju podobe občine, dvignilo poznavanje problemov, skrajšalo odzivni čas občine in njenih inštitucij glede reševanja problemov, dvignilo tudi stopnjo odgovornosti zaposlenih ipd.
Koliko mi je znano, je morebitni strošek uvedbe take spletne aplikacije zelo majhen, občina bi, kakor sem se pozanimal, lahko uporabila že razvite spletne aplikativne module, večja angažiranost pa bi ob takem projektu seveda bila potrebna s strani zaposlenih v občini.
Glejte: Servis 48 - Celje

3.
RACIONALIZACIJA OBČINSKE UPRAVE ZA 10 ZAPOSLENIH- vprašanje
Direktor občinske uprave Murtič je na zadnji seji Odbora za okolje in prostor dejal, da ima občina pripravljen načrt zmanjšanja števila zaposlenih v občini za 10 delovnih mest – župan je sicer obetal zmanjšanje uprave za 30 ljudi. Odpuščanje delavcev naj bi potekalo na, kot se je direktor izrazil, mehek način. Dejal je še, da se bo k izvedbi pristopilo, ko bo to odredil župan.
Prosim, da se ta načrt na naslednji seji predstavi.

4.
NARODNI DOM IN APT – vprašanje
Prosim za predstavitev čim bolj natančnega terminskega plana aktivnosti za prenovo Narodnega doma in stavbe APT.
Glede na to, da je novomeška občina ena izmed partneric projekta Evropska prestolnica kulture 2012 in da sta v zvezi s tem predvidena za realizacijo do tedaj tudi dva investicijska projekta, namreč prenova Narodnega doma in stavbe Anton Podbevšek Teatra, prosim, da uprava oziroma župan predstavita natančen plan predvidenih aktivnosti s potrebnimi finančnimi vložki mesta (in ostalih financerjev) po fazah razvoja projekta ali po letih, da bi projekta do leta 2012 resnično lahko bila uresničena.
Za informacijo sem sicer prosil že pred časom, a je nisem prejel. Zato ponavljam vprašanje – in tu razširjam še na APT.
Maribor 2012
Prijava na razpis EPK

5.
NOVI TRG 6 – vprašanje
Glede na to, da je po prostorskem aktu, ki ureja območje Novega trga, pristojnost župana, da potrdi projektno nalogo za izvedbo natečaja za lokacijo Novi trg 6, prosim za informacijo, ali je župan že potrdil to projektno nalogo. Če jo je, prosim za predstavitev le te, če je še ni, pa za informacijo, kaj se pravzaprav dogaja v zvezi z izvedbo natečaja.

6.
PROGRAM DELA 2006-2010 - pobuda
Občina (oz. župan) ima na svoji spletni strani predstavljen program dela za obdobje od leta 2006 do leta 2010.
Predlagam, da občina pripravi pregled uresničevanja tega programa dela v preteklih dveh letih in napove aktivnosti do konca mandata, iz česar bo razvidno kako bodo preostale naloge v roku, v katerem se je snovalec zavezal, uresničene (finančno, organizacijsko, kadrovsko, pravno …).
Glejte: Županovi projekti

7.
KNJIŽNICA MIRANA JARCA IN NOVE TEHNOLOGIJE - vprašanje
V medijih sem zasledil zapise o prenašanju vsebine tiskanih knjig na internet, s čimer bodo gradiva postala bistveno bolj dostopna, kot so danes.
V zvezi s tem me zanima, če novomeška Knjižnica Mirana Jarca (morebiti s partnerji) pripravlja kakpodoben projekt pri nas, predvsem pa, kako bo postavila svojo dolgoročno vizijo v oziru na te prihajajoče nove tehnološke in življenjske realnosti, ki bi znale vlogo knjižnic v vsakodnevniku precej spremeniti. In če slednje drži, bi morala knjižnica svoje aktivnosti že sedaj umerjati tudi v oziru na to.
Glejte: Books scanning - The Guardian

8.
NELEGALNO OGLAŠEVANJE - vprašanje
V začetku meseca novembra je v Novem mestu gostoval nek motor show, ki si je nadel naziv »Hell Drivers«. Dogodek, ki se je odvil ob Mercator Centru na Cikavi je bil s panoji tudi bogato promoviran po ulicah Novega mesta. Panoji so bili vsem na očeh, zagotovo tudi mestnemu inšpektoratu, postavljeni po ograjah ob občinskih cestah, kandelabrih javne razsvetljave ipd.
Kolikor poznam lokalne predpise je tovrstno oglaševanje prepovedano. Zato me zanima, kako je v zvezi s tem reagiral Inšpektorat.
Ob tem naj še dodam, da mi je znano, da imajo mnoga novomeška društva, ki počno za mesto bistveno pomembnejše reči, kot je nek moto show, velike problem z oglaševanjem svojih aktivnosti oziroma dogodkov, saj si ne morejo zlahka privoščiti oglaševanja na legalnih mestih. Če je slučajno po novem dopustno oglaševati na način, kakor je bilo storjeno v primeru navedenega moto showa, ali pa če inšpektorat takih v oči vpijočih stvari vsaj ne preganja po službeni dolžnosti, pa predlagam, da inšpektorat oziroma občina o tem podata javno obvestilo.

9.
KONZERVATORSKI PROGRAM ZA NARODNI DOM NA SPLETU - pobuda
Pred časom sem dal pobudo, da bi konzervatorski program, ki je bil lani pripravljen za Narodni dom, objavili na spletni strani občine (kakor tudi vse druge raziskovalne naloge, analize, študije ipd). Odgovorjeno mi je bilo, da to zaradi prevelike datoteke, velika je menda okoli 17 Mb, ni mogoče.
Prosim za pojasnilo, kako je potem takem občina na svoji spletni strani lahko objavila dokument, ki je velik 57 megabajtov.
Glejte: Dopolnjeni osnutek Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Novo mesto - prva obravnava
Ker velikost datotek očitno ni problematična, obenem s posredovanjem te informacije tudi ponavljam svojo pobudo.

10.
STROŠKI DELA ZA ZAPOSLENE V OBČINI IN ZAVODIH - vprašanje
Ker sam pri pregledu proračuna oziroma zaključnega računa nisem mogel dovolj natančno oziroma dovolj zagotovo razbrati višine sredstev, ki jih mora občinski proračun nameniti za stroške dela (bruto plače, prispevki, davek, jubilejne nagrade regres, prevoz ipd), vas prosim za natančen podatek, komu vse novomeška občina namenja sredstva za stroške dela ter kolikšni so bili ti izdatki občinskega proračuna v letih 2007 in 2008 po posameznih pravnih ipd osebah (občinska uprava, občinski svet, javni zavodi …).
Glejte: Milijoni evrov za novomeško občinsko upravo

11.
ZAGOTOVITEV DODATNIH PROSTOROV ZA OBČINSKO UPRAVO – vprašanje
Ob reševanju prostorske stiske občinske uprave, ki je nastala z izselitvijo iz prostorov na Novem trgu 6, je bilo s strani vodstva občine rečeno, da je najem prostorov v stavbi Glavni trg 24 le začasna rešitev, da pa se že pripravlja vse potrebno za zagotovitev prostora za delovna mesta na Seidlovi cesti 1 (podstrešje) ali ob rotovžu (prizidek) oziroma v kaki drugi stavbi v lasti občine, kjer občini pač ne bo treba plačevati drage najemnine.
Prosim za podatek, kako te aktivnosti potekajo in kdaj bodo zaključene.

12.
DENAR Z RAZPISOV ZA DRUŠTVA - pobuda
Seznanjen sem, da občina ne izpolnjuje svojih obveznosti, ki izhajajo iz sklenjenih pogodb z društvi (recimo na področju kulture), ki so bile sklenjene z njimi na podlagi izvedenih razpisov. Ker imajo društva zaradi tega tudi znatne poslovne probleme, ker so bila na razpisu s strani občine odobrena sredstva pač del finančne konstrukcije posameznih projektov društev, projekti pa so večinoma že izvedeni in so torej finančne obveznosti tudi za izvajalca že nastale, predlagam, da občina svoje obveznosti nemudoma izpolni v smislu, da nakaže denar društvom skladno s sklenjenimi pogodbami.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar

PRORAČUN 2009

O nekaterih problemih, dilemah, trilemah novomeškega proračuna za leto 2009.

Na občinskem svetu mi je župan ob razpravi o proračunu Mestne občine Novo mesto za leto 2009 segel v besedo, ker bi naj bil predolg. Števca časa nastopajočega v dvorani sicer ni, a treba bo zaupati županu, da sem bil ob ali celo že izza dopustne meje časa razpravljanja. Ob tem najbrž nima smisla poudarjati, da je čudno, da na eni strani župan vabi k podajanju pripomb pri tako pomembni zadevi, kot je proračun, na drugi strani pa takoj za tem pristopa sila formalistično in jemlje možnost, da bi bile pripombe, ki so mu lahko še kako v prid, izrečene. Kakor koli, če bo tako strogo štel minute, ko se razpravlja o usodnih rečeh, bi znalo biti, da njemu samemu že bijejo zadnje minute. A to ni tako zelo moj problem.

O mojih pripombah na proračun, deloma sem jih na občinskem svetu lahko izpovedal, deloma pa žal ne, pa naslednje:


1.
Menim, da je proračun načrtovan daleč izven realnih možnosti občine. Župan je namreč za prihodnje leto predvidel skoraj 47 milijonov evrov prihodkov, čeprav mu, kakor kažeta dosedanji dve leti njegovega županovanja, v resnici nikakor ne uspe s prihodki na koncu leta priti niti približno blizu te številke. Letos in lani se mu obseg prihodkov na letni ravni giblje komaj okoli 28 milijonov evrov.
Le kako je naračunal 47 milijonov ob vseh neplačanih računih, ki jih ima iz meseca v mesec več, ter nenazadnje ob globalni finančni krizi, ki se more brez posebnih ukrepanj vodstva občine na prihodkovni strani odraziti tudi v novomeškem proračunu (manj komunalnega prispevka zaradi manj nepremičninskih investicij, manj prodaj stvarnega in finančnega premoženja, morda celo manj dohodnine ...)? To res ni jasno. In tudi ne logično. Nujno je zato treba vzpostaviti realen pogled na leto 2009, kar pa najbrž ne more ponuditi druge misli kot to, da prihodki proračuna v resnici ne morejo biti nikjer drugje kot blizu številke 30 milijonov evrov, nikakor pa ne pri 47 milijonih evrov.

2.
Proračun izraža celo vrsto neskladij. Ena izmed bolj motečih je recimo ta, da predlog proračuna povsem pozablja na razne strategije, ki jih je občina sprejemala, kakšno celo v zadnjem obdobju, pozablja na regionalni razvojni program, predvsem pa pozablja na Program dela občine 2006-2010 in seveda celo na predvolilne obljube župan Muhiča in njegovih koalicijskih partnerjev. Proračun omogoča vse kaj drugega, kot pa ureničitev strategij, obljub, zavez... To sem na občinskem svetu županu in ostalim orisal na primeru Evropske prestolnice kulture.
Odločitev, da se Novo mesto skupaj z Mariborom in ostalimi partnerji poda v ta projekt je v načelu povsem dobra. Toda dejanja, ki so sledila odločitvi, ne izražajo niti trohice resnosti pristopanja k projektu. Kakor namreč lahko vidimo iz prijave na ta projekt, je občina predvidela tudi določen obseg sredstev, ki jih namerava nameniti zanj. Vzemimo zgolj leto 2009 (odmislimo pa leta 2008, 2010, 2011 in 2012). V letu 2009 se je občina zavezala, da bo za operativne stroške projekta zagotovila 320.000 evrov. Od tega večino iz občinskega proračuna. Za investicije pa naj bi v letu 2009 dali celo 2,6 milijona evrov. Spet večino iz občinskega proračuna. V okviru tega projekta sta predvideni dve novomeški investiciji - prenova Narodnega doma in prenova stavbe gledališča APT. Toda v letošnjem proračunu ni ne za eno ne za drugo predviden niti en sam evro! Je to sploh čemu podobno, če se v proračunu še spomnimo ne, kakšne obveze smo si nadeli s sodelovanjem na nekih projektih?

3.
Pravkar povedano na primeru EPK pa govori tudi o močnem neskladju med na eni strani delovanje občine in njenim proračunom na drugi strani. Postavlja se vprašanje kvalitete vodenja občine. Zakaj namreč vodstvo občine zapravlja čas in denar za pripravo takih prijav in raznih strategij, ko pa se zatem vse to ne odraža v proračunu v smislu izvajanja zaključkov, ki jih terjajo prijave, strategije, programi ...?
Še en slikovit tozadevni primer: direktor občinske uprave Murtić je na zadnji seji Odbora za okolje in prostor dejal, da je pripravil program racionalizacije občinske uprave, ki predvideva zmanjšanje števila zaposlenih za 10 ljudi. To je sicer še daleč od s strani župana obljubljenega zmanjšanja števila zaposlenih za 30%, torej za praktično 30 ljudi, nekaj pa vendarle je. Toda človek se vpraša, čemu je direktor s sodelavci zapravljal čas in spet denar za pripravo tega programa zmanjšanja števila zaposlenih, ko pa sedaj o tej zadevi v kadrovskem načrtu občine za leto 2009 (to je sicer priloga proračuna) ni ne duha ne sluha. Stran vržena čas in denar. V kolikor je na občini čas sploh še kaj vreden, seveda.

4.
Pa še nekaj malega o kadrovskem delu proračuna. Vsem obljubam župana o zmanjšanju stroškov za plače ipd navkljub, se ne zmanjšujeta ne število zaposlenih na občini in tudi ne odhodki proračuna za stroške dela.
Število zaposlenih na občini (ne komplicirajmo s številom zaposlenih v raznih zavodih, kjer plače ravno tako plačuje občina) bo v letu 2009 ostalo na prav isti ravni, kot je bilo leta 2008, torej pri 91 ljudeh, stroški za plače ipd, pa se bodo celo povečali za okoli 7%.

5.
Novomeška občina stalno nekaj rebalansira proračun. Seveda v tem niti pod razno ni edina v državi. Vsaj kakih dvakrat letno to stori. To načeloma ni poseben problem, včasih je celo dobrodošlo in nujno, je oziroma bo pa to toliko večji problem v primeru novomeške občine. Če bo namreč župan uveljavil proračun na ravni teh 47 milijonov evrov, ko vemo, da je trda realnost komaj nekje pri 30 milijonih, tedaj bo rebalansiranje sredi leta več kot korenito. Če ne prej, pa se bo s kruto realnostjo soočil na koncu leta 2009, ko se bo zagotovo izkazalo, da preko računa občine ne bo steklo prida več kot le 30 milijonov evrov. In v takih razmerah je delo zaposlenih in vodstva oddelkov zelo težko. Razkošno planiran plan proračuna, realno pričakovanih sredstev pa mnogo mnogo manj. Na eni strani se bodo zato morali občinarji ukvarjati z nalogami, kolikor jih izhaja iz 47 milijonskega nerealnega proračuna, izvedenih na koncu pa bo kvečjemu za 30 milijonov evrov poslov. Torej bo v takem primeru en ogromen del dela zaposlenih spet povsem brezploden. Zopet stran vržena čas in denar. Če bi planiral proračun realno, bi lahko zaposleni svoje delo koncentrirali na izvedljive naloge in več časa posvetili le-tem. Dvignila bi se tudi kvaliteta dela.

6.
Zdi se mi tudi škoda, ker se župan ni odločil za pripravo dveletnega proračuna, pač za leto 2009 in tudi za leto 2010. Tako pripravljen dokument bi omogočal kvalitenejše načrtovanje projektov, bolj jasen tok financ zanje, predvsem pa bi tudi pokazal, kaj od neštetih obljub, ki jih je župan dal na volitvah, bo v resnici moč uresničiti in od česa izmed obljubljenega smo že več svetlobnih let oddaljeni.

7.
Župan rad govori o razvoju projektov Cerod, čistilna naprava, vodovodi ipd. Lepo in prav. Vse to rabimo. Toda novomeška občina je že v preteklih letih veliko sredstev namenjala prav za take infrastrukturne zadeve, zaradi česar so investicijski projekti na drugih področjih, recimo vzgoja, šport, kultura, bili dokaj zapostavljeni. Denarja za vse postoriti pač ni. Nekdo pa bi že moral vsaj sedaj reči in postaviti, da naj komunala in ceste za par let stopijo v ozadje, med prioritetami pa naj se tokrat znajde kako drugo področje. Katero, ne želim reči, ampak gre za princip. Ni primerno leta in leta občinski denar namenjati v prvi vrsti za komunalne projekte. Zasebna, državna in evropska sredstva se pač dobi tudi za investicije in programe na drugih projektih oz. področjih, ki so pomembni za razvoj mesta, za stanje njegovega duha ...

8.
Soočeni smo z res resnim, zaskrbljujočim stanjem občinskih financ. Vprašanje je, če pri tem lahko pomagata bog in država. A slednjo bi veljalo vsaj nagovoriti. Moje stališče, ki ga ne bo omajalo prav nič, je, da bi morala država s svojimi različnimi politikami bolj jasno in izrazito spodbujati razvoj slovenskih mest. Mesta so pač inkubatorji ekonomskega in duhovnega razvoja države. Nič jih ne more nadomestiti. Kakih 12 slovenskih mest oziroma mestnih občin s svojo aktivnostjo utemeljuje gospodarsko rast države, njeno intelektualno, kulturno podobo itd. In prav bi bilo, da država to izraziteje vzpodbuja. Zato bi bilo primerno ob razpravi o proračunu izoblikovati tudi splet zahtev občine do države, predvsem v smislu močnejšega, koncentriranega sofinanciranja projektov v mestnih občinah - naj si gre za promet, kulturne ustanove, šolstvo, ekološke projekte ali pa kaj drugega. Za to bi nenazadnje lahko oblikovali močno koalicijo slovenskih mest.
Občina mora neprenehoma uveljavljati svoje interese tudi napram državi. Seveda z dobrimi argumenti. In mesto v današnjem času na tem delu zemeljske oble ima več kot dovolj odličnih argumentov, da si v razmerju do države izposluje boljši status. Od razvoja naših mest je odvisna usoda naše države. To drži kot pribito. Ali bo zato država zagotovila ustrezne pogoje, da bo tudi občina in ne le zasebniki imela kaj od povišanja vrednosti nepremičnega premoženja ob spremembah prostorskih aktov? Ali bo občina uveljavila misel, da je treba na tretji razvojni osi prioritetno graditi cestne odseke ob mestih, ki obenem rešujemo prometne zagatev v mestih? Ali bo država naklonila več sredstev za sanacijo ekoloških problemov v mestih, ki so tudi največji onesnaževalci voda, zraka ...

9.
Globalna finančna kriza je tudi tu. Sicer se na podlagi 47 milijoni evrov visokega županovega predloga proračuna zdi, kakor da smo v času največje prosperitete v zadnjih stoletjih, a kdor pozna realnost, ta ve, da je novomeška občina že par let v krizi, ki je močno iznad posledic, ki jih lahko tu pričakujemo od globalne krize. Pa vseeno. Ali znajo župan in občinska uprava v teh nekako kriznih razmerah ugledati priložnost za razvoj občine? Je to zanje ali ni to zanje priložnost za uvedbo bolj racionalnega poslovanja, za bolj modro pripravo in vodenje projektov, za boljše kadrovanje, za morda kak svež pristop v vodenju, za oblikovanje ustvarjalnih rešitev za celo plejado problemov? Direktor Krke je dejal, da v tej krizi vidi priložnost svojega podjetja. Ko sem to izpostavil na občinskem svetu, da bi tudi župana napotil k takem pogledu predvsem pa delovanju v kriznih časih, je kolega svetnik Zupančič dejal, da tudi sam direktor ne ve, zakaj je to rekel. No, jaz bom že raje verjel direktorju Krke, odgovornim na občini pa predlagal, da imajo tudi sami kaj več idej, kako ravnati v krizi. Saj ko smo poslušali podžupana Perhaja, se je zdelo, kot da smo v brezizhodni situaciji.
A kot sem že rekel na občinskem svetu: tudi v razmerah globalne krize imamo bolj in manj uspešna mesta, imamo najboljša in najslabša mesta. Tudi v krizi je neko mesto najbolj uspešno. V krizi se pač lahko obnašaš slabo ali pa odlično. Kakor je kdo sposoben. Ambicija župana Muhiča naj bo, da se je sposobno Novo mesto v kriznih razmerah najbolje znajti med vsemi primerljivimi mesti. Ali če povem malo drugače: v vsaki vojni imamo pač tudi vojne dobičkarje.

10.
In situacija, v kateri je občina, se marsikomu res lahko zdi brezizhodna. Če bo šlo tako naprej, tedaj bo župan, ki pride za županom Muhičem, v najbolj nezavidljivi možni situaciji. Odplačevati bo moral milijonske neporavnane obveznosti raznim pogodbenim partnerjem občine, odplačevati bo moral obveznosti iz delitvene bilance, ob tem pokrivati tekoče zakonske obveznosti, za kaj več pa mu niti ne bo ostalo ne denarja, pa tudi projektov očitno ne bo uspelo nikomur pripraviti - razen za kake komunalne zadeve.
Muhič neprestano govori, da se je na županskem mestu znašel z dolgovi. Res je. A to ni nič nenavadnega. Vsak župan podeduje nekaj obveznosti svojega predhodnika. To je normalno, če želimo začete, dogovorjene projekte dokončati. Nenormalna in nenavadna bo le izredna višina obveznosti, ki jih bo župan Muhič pustil za doto svojemu nasledniku, če bo šlo še naslednji dve leti naprej, kakor gredo stvari doslej. Ustvarjajo se več milijonski dolgovi. Kakor je grobo videti, točnih podatkov pa nam župan ne ponudi, so celo tako veliki, da pomenijo že par deset odstotkov občinskega letnega proračuna. S tem se onemogoča kvalitetno delo občini, s tem se občini niža ugled v javnosti, posebej pa med morebitnimi poslovnimi partnerji, s tem se nenazadnje ogroža aktualne poslovne partnerje, posebej manjše lokalne podjetnike in ustvarjalce. Zelo neodgovorno.

11.
Obrazložitve posameznih proračunskih postavk so zopet zelo slabo napisane. Neredko celo kar prepisane iz leta poprej. A o tem ne kaže izgubljati besed. Kdor se ne nauči v prvi dveh poskusih, tega se ne splača obremenjevati nadalje, ker izboljšanja enostavno nič moč realno pričakovati.

12.
V proračunu občine se iz leta v leto potepajo tudi eni in isti projekti, kar kaže na povsem nekonsistentno vodenje in na sila nerealno programiranje. Pa niso to projekti, pri katerih gre večletno vodenje tudi pričakovati. Ne, ampak so tisti, ki bi morali in mogli biti že zdavnaj končani. Za primer naj navedem le telovadnico v Stopičah. Resda so iz ene uboge telovadnice šli projektirat kar manjšo športno dvorano, kar je milo rečeno neumno, a župan je vseeno obljubil in v svoj Program dela 2006 - 2010 tudi jasno zapisal, da bo ta skupaj spravljena že kar v letu 2007. Pa ni bila. Pa ni niti v letu 2008. In ne bo niti v letu 2009. A je to le en od bolj razvpitih primerov v množici podobnih.

13.
Vedno znova se postavlja tudi vprašanje, ali zna občina na kak pameten način tudi kaj prihraniti. Zdi se, da ne.
Pred kratkim sem slišal za primer, da je bil občini ponujen program racionalizacije javne razsvetljave, ki bi jo v naslednjih par letih ne stal niti enega dodatnega evra na tisto, kar že itak plačuje za to reč, v letih za tem pa bi imela celo visoke prihranke zaradi manjših stroškov porabe električne energije in manjše količine vzdrževanja. A odgovorni na občini kar ne reagirajo. Pa bi že kak droben prihranek prav prišel. Morda se par deset tisoč evrov v celoti proračuna niti ne pozna, se ne pozna niti na kakem obilnem proračunskem področju, kot so komunala, ceste ipd, vendarle pa deset tisoč evrov recimo na razpisih za kulturo pomeni že celo bogastvo. Bilo bi bogastvo tu, če bi kdo znal kaj prihraniti tam, kjer zdaj po nepotrebnem troši več, kot bi bilo treba, če bi poslušal stroko.
Prihranila pa bi občina lahko tudi pri bolj zavzetem in strokovnem delu. Svetnica Bilbija je ob razpravi recimo navedla, da je občina za eno skromno spremembo odloka glede lekarne angažirala kar odvetniško firmo. Pa je to reč, ki bi jo morali znati sami skupaj spraviti zaposleni na občini. Podobno je bilo s spremembo odloka o organizaciji občinske uprave. Skratka, zapravljajo denar celo za naloge, ki ne le da jih morajo znati sami opraviti, ampak bi jih celo morali sami opraviti.

14.
Racionalizacija, ki jo je zgolj z besedami sugeriral podžupan Perhaj, njegova dejanja so pač silno daleč od teh njegovih besed, je v razmerah, kamor je pripeljana naša občina, seveda povsem upravičena. Je lahko eden od instrumentov, da iz stanja tik pred utopitvijo spet nekako pribrcamo na razkošno jahto, kar Novo mesto prislovično v tej državi menda že je. Proračun bi to rabil. Predvsem pa bo naslednji mandat dodatna štiriletna katastrofa, če se ne bo sedanjih aktivnosti ustrezno umerilo.
Predvsem pa je treba dejati, da če nekdo terja racionalizacijo, potem naj ta velja za vse, ne pa v našem primeru samo za javne zavode ali celo zgolj za javne zavode na področju kulture ipd. Naj to velja tudi za občinsko upravo in za podžupane in še za koga. Nehigienično je predlagati racionalizacijo in celo ukinitve javnih zavodov, ko sam živiš na bolj ali manj veliki nogi, če ne daš od sebe vse energije, časa, sposobnosti ... Predvsem pa je treba v krizi iskati, kakor sem že rekel, ustrezne nove, kreativne rešitve organizacije, vodenja, financiranja, kadrovanja ..., kajti le na tak način se nekdo lahko odmakne od splošnosti in povprečnosti, ki nam res ne sme biti blizu.
Zelo bi pomagalo tudi, če bi, kakor je predlagal na seji svetnik Zupan, občina tudi malo preverila, kako razumni so sploh projekti, ki se jih loteva. Pa naj gre za vprašanje, ali je nek projekt (v danem času) sploh potreben - kot je recimo gradnja vodovoda po vinogradniškem Grčevju in recimo najemanje zasebnih prostorov za ureditev pisarn občinarjev, ali pa če je nek projekt sploh racionalno zastavljen - kot je recimo vprašanje, ali v Stopičah res rabimo (in si lahko privoščimo) športno dvorano, ali pa je denimo tam povsem dovolj navadna osnovnošolska telovadnica. Nenazadnje pa naj kdo preveri tudi, če se prostor razvija dovolj ekonomično in racionalno. Ali pa se dopušča gradnja nekje bogu za hrbtom, do kjer je treba zgraditi drage ceste, vodovod in kanalizacijo ter podobno, zagotavljati drag javni promet,...

15.
Na koncu koncev pa je treba reči, da kakršen koli bo že ta proračun, treba ga je angažirano izvajati. Ne pa da sredi leta ali pa na koncu leta ugotovimo, da je imel nek projekt v proračunu svojo postavko, načeloma zagotovljena ustrezna finančna sredstva, na projektu pa v resnici nihče prav nič ne dela. Primerov ne bom navajal, ker jih je enostavno preveč.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
e-mail: www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar

JUMBO PANOJI ŠE DOLGO PO GRADNJI

O dveh jumbo reklamnih panojih sredi mestnega jedra.

Mislil sem, z mano pa je tako mislil najbrž še kdo, da bodo tako imenovane jumbo reklamne panoje, ki so se ob prenovi pročelja in ostalega na starem delu Knjižnice Mirana Jarca šopirili ob knjižnici vzdolž Rozmanove ulice, odstranili, čim bo zadevščina vsaj toliko končana, da gradbene planke, kar so ti panoji hkrati bili, ne bodo več potrebne. Stari del knjižnice so v bistvenih potezah obnovili. Manjka menda še marsikaj znotraj, predvsem pa oprema. Ob tem so odstranili tudi večino jumbo panojev. A dva sta ostala. Sicer nimam vpogleda v koncesijsko pogodbo, a močno dvomim, da je kdo z občine odobril oziroma v pgodobo vpisal, da dva taka jumbo panoja lahko stojita v starem mestnem jedru. Prav tako pa ne vidim, da bi to lahko bilo skladno z odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za območje starega mestnega jedra Novega mesta.

Sedaj se nam poraja kvečjemu še vprašanje, kdaj bo občina oziroma njen inšpektor poskrbeli, da se tudi preostala dva jumbo panoja odstranita in da se bo s pločnika namesto na njiju odprl pogled na sosednjo zelenico, stavbo sodišča in Ragov log.

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografija: Novo mesto, 31. oktober 2008)

USTAVIMO PERHAJA!

O tem, da je treba morda ukiniti kako brezplodno občinsko funkcijo, ne pa kak občinski zavod.

Podžupan Perhaj je na zadnji seji občinskega sveta izrekel misel, da bi, ker smo pač v kriznih časih, kar ukinili nekaj občinskih javnih zavodov ter tako prihranili kak sold. Seveda je ob tem zamolčal, da je sam še kako zelo prispeval, da se je naša občina znašla v tej lokalni krizi, s pozicije katere se ne bo zmogla boriti niti proti prihajajoči globalni finančno-gospodarski krizi. Posebej je Perhaj izpostavil javna zavoda Anton Podbevšek Teater in Zavod za turizem Novo mesto. Njiju bi ukinil prednostno. Pri prvem se je celo še pohvalil, da sta bila skupaj s Plutom iz Straže edina, ki sta v prejšnjem občinskem svetu glasovala proti ustanovitvi tega teatra. No, jaz sem povsem drugačen kot Perhaj, zaradi česar lahko tudi rečem, da sem bil še kako za to, da se ta teater ustanovi.

Podžupanov predlog je nevaren po svoji vsebini, prostoru, kjer je bil izrečen, tudi zaradi funkcije osebe, ki jo je izrekla ... Je pa misel tudi nespodobna.

Nespodobna je zato, in to sem Perhaju na občinskem svetu tudi povedal v svoji repliki na njegov nastop, ker ob tem, ko on terja razne varčevalne ukrepe od javnih zavodov in celo njihovo ukinitev, take zahteve po varčnosti ni videti v Perhajevih lastnih vrstah – to so seveda občinsko-gasilske vrste. Kot prvo je zato Perhaja bilo treba spomniti, da v trenutku, ko on predlaga ukinitev Anton Podbevšek teatra, da bi blagohotno prihranil občini kak evro, seveda se človek vpraša, kam bi Perhaj tako privarčevan sold zatem namenil, vodstvo taiste občine, kjer je Perhaj podžupan, predlaga celo zvišanje proračunskih odhodkov za občinsko administracijo. Kje so zdaj torej obljube župana in njegovih podžupanov o racionalizaciji občinske uprave, o zmanjšanju števila zaposlenih za 30% ...? Kot drugo je podžupana Perhaja treba spomnniti, da bi se v trenutku, ko on predlaga ukinitev Zavoda za turizem, ki ga je, kar je posebej idiotsko, njegova oblast komajda lani ustanovila, lahko vsaj vprašal, če že ne predlagal, da bi ukinili tudi dve od treh podžupanskih mest na novomeški občini. Če namreč za koga v tej občinski strukturi res ne vemo, kakšen je sploh efekt od njega, potem so to podžupani. Vemo pa, da občinski proračun vsako leto ti podžupani stanejo par deset tisoč evrov. In takih in še boljših izkazov oblastne dvoličnosti lahko podžupanu natrosim, pa če me zbudijo sredi noči. Meni so vedno govorili, da naj najprej pometam pred lastnim pragom, preden napotujem k čemu takemu druge, in da naj delujem tudi z zgledom. Perhaj morda ni imel take vzgoje, kot sem je bil deležen sam, a zdi se mi, da se take paradigme življenja, kot jo tule promoviram, lahko ponotranji tudi v kasnejših, celo v poznih letih.
Nevarna pa je, kakor sem rekel, misel tudi zato, ker očitno vodstvo občine goji misel, da vse, česar se ne da pogasiti z vodo, peskom ali CO2, ni nič vredno. Duh je že nekaj takega, čemur gasilci s svojimi sodobnimi gasilskimi vozili in vso pripadajočo jim tehniko ne morejo do živega. A podžupan občine, katera govori, da je mestna, bi že moral vedeti, da je integralni del vsakega mesta tudi teater, pa seveda ne ljubiteljski teater, kot je recimo prečenski, in da je poslanstvo mesta tudi, da promovira svoje kvalitete, naj si bo materialne ali pa duhovne, tudi v bližnji in bolj oddaljeni tujini. Zato pa imamo, no, tudi zato pa imamo tudi zavoda za turizem in gledališče. Brez takih in podobnih reči, bomo le še eno dolgočasno spalno naselje, ena navadna vas.
Navsezadnje pa bi podžupan Perhaj, baje je zadolžen za gospodarske zadeve, v gledališču in turizmu lahko videl tudi gospodarsko priložnost. Pa naj zato raje, kot da jih ukinja, pomaga pripraviti kako svetovno kulturno zvezdo, ki bo vzbrstela iz njegovega mesta. Pa naj Perhaj kot človek, ki najbrž zna obračati denar in ima veze v gospodarstvu, pomaga narediti nov Broadway ali pa vsaj nov Globe Teather v tem mestecu. In sem bodo leteli tudi milijoni. Od kulture! Treba je znati. In če je Perhaj podžupan za gospodarstvo zato, ker obvladuje biznis, potem bo že našel prav pot in pomagal po njej ubrati našim glasbenim, igralskim, likovnim in še kakšnim talentom. Svet dokazuje, da je kultura velik biznis. Bo zmoglo to dojeti in izkoristiti tudi Novo mesto?

Priznam, da je pomembno, da človek s svojimi rokami lahko kaj ustvari, priznam pa ob tem takisto, in želim, da to razume še vsaj podžupan Perhaj, da pa je pomembno tudi, da človek deluje tudi z možgani, da z njimi razmišlja preden kaj izreče in da z njimi ustvarja duhovne in seveda materialne reči.
Če pač novomeški podžupan Perhaj misli, da bi lahko živeli tudi brez teatra, potem ima prav. Res je. Najbrž bi lahko (spet) živeli in preživeli tudi brez tega. In lahko se odpovemo še marsičemu drugemu. Pa bomo vseeno živeli in preživeli. Kot posamezniki in kot skupnost. Morda na bolj neolitski ravni, a živeli in preživeli bomo. Toda ali si želimo živeti brez tega? Ali pa si želimo v mašem mestu živeti še z marsičim drugim? Poznam jih nekaj, pa tudi bral sem o ljudeh, ki so in bodo, če bo treba še kdaj, za kulturo tudi stradali. Ne vozijo se v mercedesih, hodijo pa v teater ali pa celo ustvarjajo glasbo. Pa naj, si mislim, strada še telo našega mesta, da bi tako v teh kriznih časih ohranilo svojega duha. To si zaslužimo.

Kakor koli, ne gre razpredati dalje, mislim, da bi bilo prav, da Perhaj še enkrat razmisli in svojo izjavo morda korigira ter da se za to, kar je povedal na občinskem svetu, pač enostavno opraviči. Da se opraviči obema zavodoma, ki sta med najbolj aktivnimi in prepoznavnimi akterji v tej občini, in da se opraviči vsaj še vsem tistim obiskovalcem našega teatra, tudi jaz sem med temi, njega samega sicer, kakor je rekel, ni med nami, za katere je izjavil, da itak ne razumemo, kaj tiste predstave Bergerja in kompanije sploh pripovedujejo. Morda ne razumemo, kakor razume Berger, zaznamo in razumemo pa že marsikaj. Jaz zase ne terjam opravičila. Zaradi mene lahko Perhaj o meni kadar hoče in kjer hoče in to posredno ali neposredno kvanta kar hoče, tudi to, da ne štekam, kaj Berger govori, želim pa Perhaju vendarle povedati, da je za to, da nekaj zmoreš doživeti, treba kdaj narediti tudi kak predhoden napor, recimo intelektualne, duševne narave, ter da je treba odpreti oči, če želiš, kaj videti, odpreti uho, če želiš slišati, in imeti kajpada odprtega in bogatega duha, če želiš kaj razumeti oziroma doumeti. Tako je v življenu in tako je tudi v teatru. Ni vedno vse tako prozorno, kot je recimo v prečenskem gledališču, v Špas teatru ali pa v kakem Teatru komedija. Življenje je včasih zahtevnejše. In terja kaj truda.

Predvsem pa je treba še dodati, da je podžupansko mesto, vsaj v Novem mestu, ki ima že nekaj tisočletij kulture za sabo, seveda s kako podobno Temno dobo, kot je tale, v kateri smo zdajle s Perhajem na čelu, tako zelo odgovorna funkcija, da je treba malo razmisliti, preden nekaj s tega položaja izrečeš. Tako nepremišljeno izjavo si lahko privošči marsikdo v tem mestu, ne bi si je pa smel privoščiti podžupan.

Dejstvo je, da krizni časi terjajo poseben način vodenja in poseben tip vodstvenih ljudi. Novomeška občina je v krizi že kar nekaj časa in to celo neoziraje se na globalno finančno krizo. Ko o tej še niti slišali nismo, ko se je rojevala tam nekje med vzhodno in zahodno obalo ZDA, smo bili v Novem mestu že globoko v krizi – ekonomski in duhovni. In v takih časih bi v naši občini rabili za vodstvo občine vse kaj drugega, kot pa ljudi, ki jih v težkih situacijah grabi panika, in zato iščoč svetlobo sredi te razvojne teme hlastajo po idejah na najbolj norih koncih.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

PRAZNIČNA OSVETLITEV MESTNEGA SREDIŠČA

S kolegico arhitektko Sandro Hrovat sva ta mesec pripravila predlog prve faze razvoja osvetlitve mestnega središča Novega mesta.

Elaborat je objavljen na:
Lokalno.si (60 Mb)
in
Mestna občina Novo mesto (15 Mb)

Nekaj o tem pa je moč prebrati tudi na:
Park
Park
Dolenjski list
Radio 1
Radio Krka
Lokalno.si


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

DVE LETI PO VOLITVAH

O županovih obljubah izpred dveh let.

Danes minevata dve leti od zadnjih lokalnih volitev. V drugem krogu volitev za novomeškega župana je vodja politične stranke Zveza za Dolenjsko, Alojzij Muhič, močno premagal protikandidata mag. Janeta Pezlja. Muhič je prejel dobrih 61% vseh glasov. Tedaj sem sicer upal na zmago Pezlja, odtlej pa pač upam, da bo Muhič zmogel, kar si je naložil in kar je obljubil, da bo storil v novomeški občini. Obljubil pa je sila veliko.

Po dveh letih, to je polovica trajanja županskega mandata, je pravi čas za pogled nazaj. A naj si vsakdo kar sam naredi primerjavo med Muhičevimi obljubami, ki jih je izrekal v času pred približno dvema letoma, ter tem, kar po dveh letih imamo. Ta analiza namreč ni posebej zahtevna. V nadaljevanju nudim v ta namen nekaj čtiva, od tistega, kar je dosegljivo na spletu.

Na nekaj naslednjih povezavah le nekaj izmed obljub župana Muhiča izpred dveh let, ki jih je dal v različnih medijih:
Obljube v Vašem mesečniku, november, str. 13 in 17
Obljube v Vašem mesečniku, september, str. 18 in 19
Obljube v Vašem mesečniku, julij-avgust, str. 17

Obljube v časopisu Dobro jutro, 12. januar 2007

Predstavitev v Parku
Muhič o zagotovo uresničenih projektih do leta 2010 (v Parku)
Muhič o obvoznicah (v Parku
Muhič o prometnicah (v Parku
Muhič o parkirni hiši v mestnem jedru (v Parku)
Muhič o športni dvorani v Stopičah in Novem mestu (v Parku)
Muhič o javno zasebnih partnerstvih (v Parku)
Muhič o e upravi (v Parku)
Muhič o vodovodu (v Parku)
Muhič o nočnem življenju (v Parku)
Muhič o sebi (v Parku)
Obljube Zveze za Dolenjsko (v Parku)

ter

Program 2006-2010


Tomaž Levičar
Mestni svetnik



http://volitve.gov.si/lv2006/

1000 BESED: VSE V ENI

Glavni trg 14, 2. november 2008

WWW MENU: KRAJA KOVIN S SPOMENIKOV

Sicer se, kakor berem te dni, novomeške stavbne dediščine lotevajo na korenito agresivne načine, a na stavbni dediščini se dogajajo tudi manjši ekscesi. Med take, ki so v našem okolju tudi dovolj znani, sodi denimo kraja kovinskih delov stavb, kot so denimo žlebovi. Žlahtne in manj žlahtne kovine vabijo. Pri nas se niti kaj prida ne borimo proti temu s kakšnimi posebnimi zaščitnimi ukrepi, v Angliji pa so spisali kar priročnik o tem, kako kovino na stavbah zaščititi pred neplemenitimi tatiči.

Kliknite na: http://www.english-heritage.org.uk/upload/pdf/Advice_Note_on_Theft_of_Metal_Roof_Coverings_5__JS_.pdf

Še marsikaj pa na spletni strani English Heritage.

HUDIČEVO PLAKATIRANJE

Občinski inšpektor ima te dni zagotovo kar nekaj dela pri prepoznavanju prekrškov in pisanju odločb za odstranitev nepravilno oziroma nelegalno nameščenih reklam in pri pisanju kazni. Kakor berem v 41. členu Odloka o plakatiranju in obveščanju na območju Mestne občine Novo mesto prav Inšpektorat MO Novo mesto vrši nadzor nad izvajanjem tega odloka. In iz odloka je jasno razbrati, da nameščanje obvestilnih sredstev na način, kot je to narejeno za Hell Drivers in kakor je prikazano na fotografijah, vsekakor ne le da ni primerno za podobo mesta, ampak je tudi zrelo za ukrepanje inšpektorja in pisanje kazni. Zanimivo bo slišati, v kakšni višini je inšpektor oglobil te prekrškarje, očitno pa je, da mu do sedaj ni uspelo, da bi zagotovil odstranitev teh nepravilno nameščenih reklam.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografije: Novo mesto, 31. oktober 2008)

DOMAČA VIDEOTEKA NA T2

Pred časom sem tarnal, kako slaba je izbira (dobrih) filmov na DVD nosilcih v novomeški Knjižnici Mirana Jarca. Zdaj pa se mi zdi, da to počasi postaja vprašanje, ki ga ne bo več treba naslavljati na knjižnico in občino, ki tej v večini zagotavlja sredstva za delo, pač pa recimo na T2.
Ker bolj malo visim pred televizorjem, sem pač šele zdaj opazil storitev »videoteka« na T2, kjer si lahko za en dan za relativno majhen denar, vsekakor manj kot stane obisk kina, izposodimo (podnaslovljene) filme. Izbira zaenkrat ni ravno blesteča, a to je problem, ki se ga pri taki komercialni zadevi more relativno hitro in zlahka odpraviti. No, vsaj upati je, da bodo tu sčasoma servirali tudi več filmov, ki dobivajo visoke ocene filmskih kritikov oziroma poznavalcev, ter s tem morda novomeško knjžnico razbremenili teže tovrstnega izziva.
Domača dnevna soba morda ni povsem adekvaten nadomestek za kino dvorano, a sem ter tja prav dobro dene filmski večer tudi doma.

Videoteka T2.
Videoteka Siol.

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

KNJIGA ZA USTVARJALNO PRIHODNOST MESTA

Društvo Novo mesto je izdalo kulturni vodnik po starem mestnem jedru. V slovenskem jeziku. Na okoli 100 straneh. Bogato opremljen s fotografijami. Pripravili smo ga Staša Vovk in Mitja Simič, ki sta prispevala besedilo, ter jaz, ki sem prispeval fotografije in oblikovanje. Knjiga je ali bo, tega pač jaz ne vem, naprodaj.

O knjigi sta nekaj sporočila tudi Vaš kanal in Dolenjski list. Drugi so to malce zamolčali. A nič ne de, knjiga bo že nekako našla bralce.

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

ZGLEDNA MESTA: ZADAR (1.)

»Pozdrav Suncu« je najbrž ena od najbolj znanih hrvaških novejših turističnih atrakcij. Splet sonca, arhitekture, fotovoltaike, urbanega prostora ob dalmatinski obali in časa, ki se navdušuje nad lepim in nad obnovljivimi energetskimi viri, vodi v Zadar nove trume turistov. Otroci pa so v večernih urah, ko se skozi dan nakopičena energija začne sproščati v obliki umetne svetlobe različnih barv, še posebej navdušeni nad to novo pridobitvijo zadarske rive.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografije: Zadar, 24. in 25. oktober 2008)

1000 BESED: VELIKA ZMAGA, MAJHNA ZAHVALA

Kandijska cesta, 4. oktober 2008

MILIJONI EVROV ZA NOVOMEŠKO OBČINSKO BIROKRACIJO IN NJENE SATELITE

O tem, koliko denarja damo iz občinskega proračuna za zaposlene v občini in njenih zavodih ter za politiko.

Nekje je zagotovo meja, kjer se občan ali pa državljan začne spraševati, koliko denarja je pripravljen nameniti za delovanje neke javne inštitucije, da lahko še reče, da se vložek izplača. To je v nekem delu zagotovo povezano s posledicami dela inštitucije, nezanemarljiv pri tem pa vendarle ni niti delež, ki se ga namenja za plače birokratskega aparata. In ta delež je v občini Novo mesto, kakor sem nakazal že pred dnevi, vse prej kot zanemarljiv.

Mestna občina Novo mesto daje resda lep del svojega proračuna za plače zaposlenih v občinski upravi. Toda to je v resnici le del vseh stroškov proračuna, ki jih imamo s plačami. Pravzaprav gre za tako imenovane stroške dela, kamor poleg bruto plače prištevamo še prispevke, davek na plače, jubilejne nagrade, letni regres, regres za prehrano, stroške prevoza na delo in še kaj. Občinski proračun namreč v celoti ali v delu krije tudi plače številnih zaposlenih v občinskih javnih zavodih. Javnih zavodov in podobnih zadev, v katerih občina financira ali sofinancira stroške dela, pa sploh ni malo. In kakor bomo videli kasneje, so tudi številke, ki kažejo, koliko denarja gre za vse te zaposlene zgolj za to, da so, vse prej kot majhne glede na obseg novomeškega občinskega proračuna, posebej tistega realnega proračuna, ki je vedno znova razviden iz zaključnega računa.

Proračun financira plače in podobno marsikje, najprej je tu občinski svet s sejninami svetnikov, članov odborov in komisij ter nadzornega odbora, potem so tu župan ter podžupani, slednjih imamo v Novem mestu kar tri. Nekaj denarja gre iz proračuna tudi direktno za politične stranke, ki imajo zastopnike v občinskem svetu. Ne pozabimo niti na krajevne skupnosti. Zatem so tu plače skoraj stotnije zaposlenih na občini. Potem smo pa že pri javnih zavodih. Največji tozadevni porabniki, ker imajo seveda tudi največ zaposlenih, so vrtci (Ciciban, Pedenjped, Stopiče, Brusnice, Ringaraja, Petrov vrtec), nekaj malega denarja pa se steče tudi v druge občine, kjer imajo naši občani v vrtcih svoje otroke. Denar gre tudi za plače zavodov s področja kulture, za Kulturni center Janeza Trdine, Anton Podbevšek Teater, in posebej veliko za Knjižnico Mirana Jarca. S področja turizma gre denar za zaposlene v novoustanovljenem zavodu Zavod za turizem Novo mesto, s področja izobraževanja gre denar za Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto, zatem je tu področje športa z zaposlenimi v Agenciji za šport. Kar nekaj se za plače odteče v občinski Gasilsko reševalni center. Nekaj malega gre za Razvojno izobraževalni center Novo mesto in tudi za Posvetovalnico za učence in starše, ki je najbrž ena najbolj, kot se reče, nizkoprofilnih ustanov, ki se financirajo iz občine (o njih ne slišimo praktično ničesar), ter za Razvojni center Novo mesto. Morda sem celo še pozabil na kakšno ustanovo, ki tudi dobiva za plače iz občinskega proračuna, a vendarle se mi zdi, da je to vse. Skratka zavodov kot listja in trave, zaposlenih tamkaj pa še več..

Seveda nikakor nemudoma ne moremo reči, da je to preveč ali celo odveč, čeravno je silno veliko, toda nekdo bo ali pa bi že moral presoditi, kdaj je preveč in ali je tega zaposlovanja v občini in njenih ustanovah že preveč ali pa še premalo in bi v resnici za plače dali (radi) še kaj več.
V javnem sektorju tudi ni moč enako kakor recimo v gospodarstvu soditi glede učinkovitosti zaposlenih, ker so nekateri javni servisi vendarle silno pomembni pri oblikovanju človeka (vzgoja, izobraževanje, kultura, šport) ali pa kot občasni ali stalni servisi gospodarstvu oziroma zasebnemu sektorju (gasilci), četudi so lahko le latentno prisotni, pa so lahko njihove koristi silno velike v drugih sektorjih ali pa na daljši rok.

Kakor koli, primerno in dobrodošlo je, da enkrat in čimprej ugotovimo, koliko denarja gre za plače iz občinskega proračuna, da bi nenazadnje preverili ali drži teza, ki jo je na zadnji seji občinskega sveta posebej poudarjeno izrekel svetnik Boris Dular, jaz pa se ne obotavljam nekako izraziti strinjanje s tem, da bo počasi občina le še sama zaradi sebe in da bo kmalu še za gole plače težko zbrala.
Po deležu proračuna, ki ga imajo plače, tega sklepa niti ni moč takoj narediti. Toda ob zavedanju, da mora proračun avtomatsko, brezprizivno financirati nekatere zakonsko določene naloge, je na koncu pač res, da ob tem ostane bore malo za kaj drugega. Brez drugega, denimo brez investicij, vsaj recimo brez investicijskega vzdrževanja, pa si kakega resnega razvoja ali prijetnega bivalnega okolja tu ne gre obetati.

Točnih podatkov glede plač (še) nimam, ker tega ni moč dovolj določno razbrati ne iz proračuna občine, ne iz zaključnega računa občine, pa tudi ne iz poslovnih poročil številnih javnih zavodov.
Na občini bi vendarle morali biti sposobni ta podatek pripraviti, zato bom na naslednji seji občinskega sveta postavil tudi vprašanje v zvezi s tem.

Koliko denarja imamo sploh na razpolago v proračunu? Spremenjen občinski proračun kaže, da si občina letos obeta pridobiti 36,3 milijona evrov prihodkov - s predvideno 2,5 milijona evrov visoko zadolžitvijo vred. Mnogo jih sumi, jaz pa sem zelo odločno med temi, da je ta številka pretirana. Celo sami občinski finančniki pravijo, da je previsoko ocenjena. Realno si novomeška občina sme letos najbrž obetati le približno toliko prihodkov kot lani, torej kakih 28 milijonov evrov. A to so že drugi problemi ...

Torej k plačam in podobnim rečem, ki gredo iz proračuna za leto 2008. Kar bolj taksativno, da ne bo predolgo:
-63.000 evrov je predvidenih za plače občinskih funkcionarjev (plače, drugi osebni prejemki, prispevki), imamo seveda samo enega takega funkcionarja, temu pa se reče župan (proračunska postavka: 01011102, 01011105, 01011107),
-55.000 evrov si bodo letos predvidoma razdelili trije podžupani (proračunska postavka: 01011103),
-80.000 evrov bo šlo za sejnine občinskih svetnikov (proračunska postavka: 01011108),
-54.000 evrov za sejnine članov delovnih teles občinskega sveta (proračunska postavka: 01011109),
-13.000 evrov za sejnine nadzornega odbora (proračunska postavka: 01011111),
-2.485.000 evrov za plače zaposlenih na občini, njihove druge osebne prejemke, prispevke (proračunska postavka: 01011101, 01011104, 01011106)
-97.000 evrov si bodo razdelile politične stranke z zastopniki v občinskem svetu (proračunska postavka: 01084001),
-3.200.000 evrov, številka je približna, bo šlo za stroške dela v vrtcih (Ciciban, Pedenjped,...) (proračunska postavka: več postavk na proračunskem področju "Predšolska vzgoja"), kjer za plače dodatno prispevajo tudi starši,
-582.000 evrov za plače, prispevke in druge prejemke v Gasilsko reševalnem centru (proračunska postavka: 20032001),
-150.000 evrov za krajevne skupnosti, za njihove sejnine (proračunska postavka: 22016001 - sejnine udeležencem odborov),
-106.000 evrov za zaposlene v novomeškem Zavodu za turizem (proračunska postavka: 16047310 - tekoči transferi - sredstva za plače..., sredstva za prispevke...),
-137.000 evrov gre za osebne dohodke v Posvetovalnici za učence in starše (proračunska postavka: 03091201),
-137.000 evrov bi naj šlo tudi za Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto v zvezi s plačami (proračunska postavka: 03094101),
-170.000 evrov proračunskega denarja bodo predvidoma vzele plače v Agenciji za šport (proračunska postavka: 04081001),
-16.000 evrov bomo odrinili za plače v Osnovni šoli Dragotin Kette (proračunska postavka: 03091203) - sicer v osnovnih šolah za plače daje država, pa tudi denimo v Dolenjskem muzeju Novo mesto, Glasbeni šoli Marjana Kozina ...,
-830.000 evrov približno bo šlo za plače v Knjižnici Mirana Jarca (proračunska postavka: 05082001 - sredstva za plače ..., sredstva za prispevke ...),
-175.000 evrov za plače v Kulturnem centru Janeza Trdine (proračunska postavka: 05082002 - sredstva za plače ..., sredstva za prispevke ...),
-194.000 evrov za plače v Anton Podbevšek Teater (proračunska postavka: 05082018),
-30.000 evrov bo šlo za plačo lokalnega koordinatorja na RIC Novo mesto (proračunska postavka: 03095001).

Tako nekako. Morda sem kaj malega pozabil, preveč pa, sem kar prepričan, da ni nič. Za popravke, če bo kdo opozoril na kako napako, sem odprt.

Summa summarum, tako je rad rekel moj profesor biologije na Gimnaziji, tole znese na prst 8,6 milijona evrov.
8,6 milijona evrov damo iz občinskega javnega proračuna po temle grobem izračunu torej za plače, prispevke in podobne reči povezane s stroški dela na občini in njenih zavodih. Vse prej kot malo.

Opozarjam, da podatki niso povsem zanesljivi. So pa daleč od tega, da bi bili kaj prida slabi. A vsaj velikosti razred je brez dvoma pravi. To je dovolj za orientacijo glede tega, v kakšni godlji je novomeška občina. Vse ostalo so nianse.
Ne pozabimo še, da gre marsikje denar za delo ven tudi v obliki plačila študentskega dela, pogodbenega dela ipd. A ne bodimo tudi picajzlasti. Boljše plače se pa itak najde v kakem občinskem javnem podjetju ali d.d., toda tam veljajo druge zakonitosti.

Kakšen delež pa 8,6 milijona evrovo pomeni v občinskem proračunu. No, letos novomeški občinski proračun računa na 36,3 milijona evrov. 8,6 milijona evrov bi torej pomenilo skoraj 24% proračuna. Ker pa je realno, da bo prihodkov letos le 28 milijonov evrov, tako je dejala pred časom tudi občinska finančnica, pa bodo ti stroški za plače v resnici pomenili kar okoli 30% vseh razpoložljivih sredstev občine.

Odgovor na to, ali je to preveč denarja ali premalo, ki se ga namenja za birokratski in tudi ustvarjalni aparat občine, pa naj si izdela vsak sam. Jaz tega odgovora ne poznam. Pri tem pa lahko razsodniku pomaga še pogled v veljavni proračun občine za letošnje leto, kjer se vidi tudi kako zelo veliko ali silno malo denarja gre za kake druge reči, ki so komu pomembne.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

ŠE VEČ ZA PLAČE OBČINARJEV

O tem, da bomo občani, ker se je župan s svojo koalicijo tako odločil, dali več denarja za plače zaposlenih na občini, obenem pa manj za kulturo, šport, izobraževanje, znanost in še kaj.

Zdi se komaj verjetno, a je žal še kako razvidno napisano črno na belem. Občinske finance pokajo po šivih na vseh koncih in krajih. Obenem vidimo, da župan krati finančna sredstva za kulturo, izobraževanje, šport,... Toda zmanjšanje v času pomanjkanja ne velja za vse enako. Ne. Župan v občinskem proračunu celo povečuje sredstva, ki jih namenja plačam zaposlenih.

Spomnimo se seveda, da je Muhič pred volitvami kot eno svojih najbolj razvpitih, a obenem med volivci zelo toplo sprejetih obljub izpostavil, da bo zmanjšal število zaposlenih v občinski upravi za 30 odstotkov, torej za okoli 30 ljudi. Toda danes vidimo, da namesto, da bi za plače občinarjev namenili kakih 30 odstotkov manj, če bi seveda uresničil obljubo o zmanjšanju zaposlenih, župan s svojo koalicijo v občinskem svetu sredstva za plače občinarjev celo močno povečuje S spremembami občinskega proračuna gredo za 21 odstotkov oziroma za 270.000 evrov navzgor. Torej na kar 1.89 milijona evrov. To je preko 5 odstotkov rebalansiranega proračuna. Predvidmo pa lahko, da bodo plače, ker pričakujemo, da bo na prihodkovni strani proračuna na koncu leta v resnici realiziranih, kakor je bilo tudi lani, le kakih 27 milijonov evrov, na koncu dejansko pomenile celo okoli 7% celotnega proračuna. Ne pomnim leta, ko so imele plače občinarjev tako ogromen delež v proračunu. Pa temu sploh ne prištejmo proračunskih stroškov za plače v številnih javnih zavodih.

Ob tem, ko je župan dvignil višino sredstev za plače zaposlenih na občini s spremembo proračuna za 270.000 evrov, pa je recimo sredstva za izobraževanje znižal za dobrih 80.000 evrov, športu je odvzel preko 60.000 evrov, kulturi je odtegnil celo 130.000 evrov. Proračunski postavki "Znanost" je odvzel kar vsa sredstva, tako da je to področje prvič sploh brez kakršnih koli sredstev. Področju mladih je vzel dobrih 4.000 evrov, zdravstvu več kot 50.000 evrov. Celo področju obrti in podjetništva je vzel preko 27.000 evrov. In tako naprej. Za plače pa je vseeno našel denar.

Če bo šlo v taki maniri naprej, bo v ne tako oddalejni prihodnosti občina res samo še sama zaradi sebe.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

PENZIONISTIČNO DELOVANJE

O upokojenih in neupokojenih občinskih svetnikih, ki vendarle poslušajo in govorijo.

Župan je na seji občinskega sveta, ko je razprabva že postajala vroča, dejal, da se počuti že kot upokojenec, zraven pa je še nekaj zamrmral, da bi znali, če se bo pač upokojil, tudi pri njegovi plači kaj prihraniti za občinski proračun. To najbrž ne bi kaj prida pomagalo, četudi nimam nič proti, če se želi tako žrtvovati, sem pa to njegovo poved izkoristil za svojo misel, s katero sem zaključil krajšo kritiko izvajanja občinskega proračuna, pripravljenega rebalansa in nasploh delovanja tega občinskega vodstva. Pa se mu rekel, da ob pogledu na vse nerešene občinske probleme in neizkoriščene priložnosti res izgleda, kakor da bi to občino vodil kak upokojenec. Od aktivnega dela populacije, še posebej pa od tistih na javnih funkcijah, pač terjamo kaj več rezultatov, kot pa jih od tistih, ki so v zasluženem pokoju. Od župana, ki še nji v penziji smemo zahtevati veliko, še posebej če vodi občino, ki se ji reče mestna, ter v okolju, kjer je gospodarstvo nadpovprečno uspešno.

Moja izjava glede penzionistov na občini, ko pogledam nazaj, najbrž ni bila najbolj posrečena, čeprav je bila v kontekstu županovih besed in dejanj in se ozira na upokojenstvo kot na čas zmanjšane aktivnosti. Zato pa sem vendarle zaslišal nekaj gromkih in krepkih nazaj. Tega sem bil po svoje posebej vesel. To imam pač za dokaz, da svetniki in svetnice tudi poslušajo in vmes razmišljajo. Mnogokrat sem, kakor sem tudi tokrat, dejal že marsikaj kritičnega o občini, seveda vedno dokaj dobro argumentiranega, pa se ni odzval ne levi ne desni, ne kdo pred mano ne kdo za mano. Sem se počutil, kakor da govorim v prazno, sam med štirimi stenami, kakor bi govoril nemim, gluhim, zmedenim, nezgovornim. Tudi tokrat sem povedal par krepkih na račun slabega vodenja občine, a se ni zdelo praktično nikomur vredno braniti župana ali zaradi kakega drugega razloga s čim ovreči moje misli in argumente. So se pa zato odzvali na tiste besede v zvezi s penzionističnim vodenjem občine, ki so po svoje itak nepomembne, vstavljene zgolj kot dramski vložek.

Čeravno mi je bilo po svoje žal, ker sem začutil, da bi jih kdo lahko vzel za neumestne, celo žaljive, zato sem se zatem tudi opravičil zanje, sem pa po drugi strani vesel, da sem jih izrekel, saj imam zdaj dokaz, da kolegice svetnice in svetniki vendarle poslušajo, kar govorim. Sklep bi morebiti bil, ni edini možen, mi je pa všeč, da v zvezi z ostalim niso imeli kaj gorkega reči, pa so se obesili na mojo neumnost v zvezi z nevsakdanjo uporabo izraza »upokojenski«. Upokojencem najbrž res ni všeč, če jih kdo kakor koli povezuje z delom novomeškega župana. No, tudi to je ok.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

NEURAVNOVEŠENA OBČINA

O rebalansiranju občinskega proračuna, v katerem je premalo prihodkov, ki so ponavadi plod županskih žuljev.

Na včerajšnji seji občinskega sveta je bila med nekaj ostalimi točkami dnevnega reda obravnavana tudi sprememba letošnjega proračuna občine. Proračun je dokument, v katerem je zapisano, od kje bo denar prišel v občino in za kaj bo porabljen. Porabi se ta denar vedno dokaj zlahka, denar zbrati na kup pa znajo dobro le redki župani. Novomeški ima pri tem žal zelo resne probleme. Za te probleme pa si je našel tudi priročnega krivca. Krivca naj bi bili občini Šmarješke Toplice in Straža, ki sta se pred dvema letoma ločili od novomeške občine, premoženja pa si te tri občine doslej še niso uspele razdeliti. In ker ni razdeljeno premoženje, občini Šmarješke Toplice in Straža še lahko soodločata pri par odločitvah novomeške občine. In novomeški župan to nerešeno delitveno bilanco krivi za večino tega, kar se dandanes slabega godi v novomeški občini – od tega, da je silno oskubljen denar za številna društva na področju športa, kulture, sociale, do denimo tega, da se nič pametnega ne dogaja v zvezi z razvojem za prihodnost te občine pomembnih projektov.

V uvodu včerajšnje seje občinskega sveta je župan Muhič, seveda sploh ne prvič, upam pa, da tokrat vendarle zadnjič, torej spet povedal, da gre krivdo za slabo stanje občinskih financ in s tem občine nasploh, pripisati dejstvu, da še vedno ni rešen problem delitvene bilance z občinama Šmarješke Toplice in Straža. Tule se ne velja pretirano zapletati v dejstvo, da je za nerešeno situacijo še najbolj odgovoren prav župan, ki v skoraj dveh letih tega problema še ni uspel dati ad acta, velja pa jasno povedati, da je povsem neprimerno in celo demagoško krivdo za vse mogoče probleme napriti tej ubogi delitveni bilanci. Zakaj? Enostavno zato, ker je teža problema v odnosu do občinskega proračuna bistveno manjša, kot to prikazuje župan.

Prihodkovni del občinskega proračuna ima par deset postavk, kjer se beleži priliv denarja v občino. Med temi postavkami so zgolj tri postavke povezane z delitveno bilanco. Bil sem dovolj prepričan v to že prej, a sem zavoljo utrditve prepričanja glede tega na seji Odbora za okolje in prostor, ki je bila v torek, povprašal tudi gospo, ki vodi občinski Oddelek za finance, ki ji mora biti jasno vse v zvezi s proračunom. Pritrdila je temu oziroma tudi sama jasno povedala, da so te tri postavke, na katere zaradi nerešene delitvene bilance med tremi občinami ni zadovljivih prilivov, le:
-prihodki od prodaje zgradb in prostorov,
-prihodki od prodaje stavbnih zemljišč
-najeti dolgoročni krediti.
To je vse. Te tri proračunske postavke pomenijo dobrih deset odstotkov prilivov občinskega proračuna, pri čemer je ta delež nekaj večji še posebej zaradi bogati dimenzionirane postavke glede zadolževanja, saj je župan letos želel najeti kar za 2,5 milijona kreditov. In le tolikšna, torej največ dobrih deset odstotna in prav nič večja more biti odgovornost nerešene delitvene bilance med občinami za slabo poslovanje novomeške občine. Vse ostalo je res navadno natolcevanje. Ostane pa nemajhnih devetdeset odstotkov!

Torej bo treba kje drugje najti krivdo za dejstvo, da je po dveh tretjinah leta proračun na prihodkovni strani realiziran le 45%. Pa še toliko predvsem zahvaljujoč davčnim prihodkom proračuna, kjer so stvari povsem neodvisne od kratkoročne politike občine oziroma so odvisne bolj ali manj predvsem od politike države. Tako je s tega naslova občina dobila kar 61% načrtovanih sredstev, kar je več kot spodobno.
Na drugi strani so prihodki, ki so odvisni od kvalitete dela občine oziroma župana smešno nizko realizirani. Prihodkovna postavka »Donacije« je recimo po že navedenih dveh tretjinah leta realizirana v zgolj 4%, z drugimi besedami povedano je župan uspel v osmih mesecih leta v proračun pripeljati le 1000 evrov donatorskih sredstev. Vsi vemo, kako z bogato donacijami oskrbuje občinski proračun oziroma občinske projekte ljubljanski župan. Novomeški je tu žal precej drugačen. Prihodkovna postavka »Prejeta sredstva iz Evropske unije« pa je celo na 0% realizacije. Torej še niti enega evra s strani Evrope doslej. Tu občino močno prekaša celo kako novomeško društvo in marsikatero podjetje, na kar je na seji opozoril tudi Franci Kek. Podobno smešno-žalosten rezultat je še na več drugih postavkah na prihodkovni strani proračuna. A naj si bralec to raje ogleda kar sam v navedenem odloku.

Torej ne le, da je župan kriv, da še po skroaj dveh letih ni uspel razdeliti premoženja z občinama Straža in Šmarješke Toplice, čeprav je imel v zvezi s tem kar nekaj pobud in idej s strani svetnikov občinskega sveta, ne le, da je itak storil premalo, da bi od teh občin za prodajo kakega premoženja dobil soglasje, če že pač ni rešene delitvene bilance, pač pa je sedaj menda jasno, da za žalostno stanje novomeškega proračuna vendarle nerešena delitvena bilanca sploh ni kaj prida kriva. Kje je krivda, je menda vsakemu, ki hoče razumeti, jasno.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

ZGLEDNA MESTA: KESZTHELY (2.)

Novo mesto morda res nima kaj prida veliko športnikov, ki so tekmovali na olimpijskih igrah, vendarle pa bi smeli pričakovati, da je na te vendarle ponosno, tako kot je denimo ponosno mesto Keszhtely na svoje do te mere, da je njihova imena in dosežke predstavilo na plošči v mestnem parku.

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografije: Kezsthely ob Blatnem jezeru na Madžarskem, 13. september 2008)

ZGLEDNA MESTA: KESZTHELY (1.)

Keszthely je eno od treh najbolj popularnih mest ob madžarskem Blatnem jezeru, poleg Siofoka in Balatonfureda. Od Novega mesta je oddaljeno le dobre tri ure vožnje z avtom. Živahno je v poletni turistični sezoni, ko tam mrgoli turistov, v preostalem delu leta pa je bolj umirjeno. Vseeno nudi nekaj kulinaričnih užitkov z golažem, paprikašem in tokajem ob zvokih glasbe s cimbal, ogled gradu Festetics, katerega od muzejev ter seveda kopanje v Blatnem jezeru ali vsaj izlet z ladjico. Kdor ima presežek časa, pa si lahko tam kupi še Rubikovo kocko, Rubik je kajpada Madžar, njegova kocka pa najbrž ena v osemdesetih najbolj popularnih zadevščin, ter se z njo malce pozabava ali pa izgubi kak živec.

Keszthely je tudi mesto, ki je pobrateno z nekaterimi mesrti po Evropi, tudi denimo s Piranom. Tako kot je z mesti po Evropi, denimo z Brescio, Villafranco del Penedes, Langenhagnom, Torunom in še kakšnim pobrateno tudi Novo mesto. Razlika je le v tem, da Novo mesto to skorajda skriva, Keszthely pa to javnosti predstavlja tudi s preprosto, a dovolj pričevalno ureditvijo na obali jezera.

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografije: Kezsthely ob Blatnem jezeru na Madžarskem, 13. september 2008)

MESTNI DELČKI: TLAK

tlakovanje v arkadnem hodniku na Glavnem trgu; 7. september 2008


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com