(Kandijski most, Glavni trg)
 |
| Foto: Levičar, 02/2016 |
Prikaz objav z oznako občinska uprava. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako občinska uprava. Pokaži vse objave
četrtek, 18. februar 2016
sreda, 4. november 2009
KDOR JE KRIV ZA SLABO, BO OČITNO TUDI ZA DOBRO
O globjem pomenu županovih besed.
Župan Muhič, pa tudi njegovi podžupani in še kdo od aktualnih novomeških oblastnikov vsenaokoli skrbno iščejo krivce za slabe rezultate občine. Tako smo se v treh letih njihovega nastopanja že skoraj na pamet naučili, kdo vse je kriv. Kriva je svetovna ekonomska kriza, kive so nekdanje krajevne skupnosti, ki so zdaj občine, torej Šmarješke toplice in Straža, kriv je prejšnji župan, kriv je direktor občinske uprave, zdaj so ga že odstavili, kriva je slabo delujoča občinska uprava, pravijo, da je kriva tudi nekdanja direktorica občinske uprave Novakova, krivdo pripenjajo tudi nenaklonjeni opoziciji, krivi so tudi neprijazna država, nerazumevajoči ministri in celo ubogi uradniki v državni upravi. Najbrž še kdo, a omembe drugih se zdaj res ne spomnim. Človek pa se vpraša, čemu sploh imamo občinsko vodstvo, če je praktično ves uspeh odvisen le od drugih.
Ampak če so vsi našteti in še kateri res krivi, da gre občini slabo, potem bodo najbrž povsem in zgolj taisti, tako gre pač sklepanje, krivi oziroma zaslužni tudi, ko bo šlo novomeški občini kdaj kaj bolje. Ko ji bo šlo bolje si po logiki takega govorjenja ne bo mogel zaslug pripeti župan s svojimi pribočniki, ampak bodo šle zasluge svetovnemu gospodarstvu, najbrž tudi državi, ministrom in državnim uradnikom, opoziciji, sosednjim občinam ...
Ja, ja, včasih je treba paziti, kaj govoriš, tudi ko si v sedlu oblasti.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
tom.levicar@gmail.com
Župan Muhič, pa tudi njegovi podžupani in še kdo od aktualnih novomeških oblastnikov vsenaokoli skrbno iščejo krivce za slabe rezultate občine. Tako smo se v treh letih njihovega nastopanja že skoraj na pamet naučili, kdo vse je kriv. Kriva je svetovna ekonomska kriza, kive so nekdanje krajevne skupnosti, ki so zdaj občine, torej Šmarješke toplice in Straža, kriv je prejšnji župan, kriv je direktor občinske uprave, zdaj so ga že odstavili, kriva je slabo delujoča občinska uprava, pravijo, da je kriva tudi nekdanja direktorica občinske uprave Novakova, krivdo pripenjajo tudi nenaklonjeni opoziciji, krivi so tudi neprijazna država, nerazumevajoči ministri in celo ubogi uradniki v državni upravi. Najbrž še kdo, a omembe drugih se zdaj res ne spomnim. Človek pa se vpraša, čemu sploh imamo občinsko vodstvo, če je praktično ves uspeh odvisen le od drugih.
Ampak če so vsi našteti in še kateri res krivi, da gre občini slabo, potem bodo najbrž povsem in zgolj taisti, tako gre pač sklepanje, krivi oziroma zaslužni tudi, ko bo šlo novomeški občini kdaj kaj bolje. Ko ji bo šlo bolje si po logiki takega govorjenja ne bo mogel zaslug pripeti župan s svojimi pribočniki, ampak bodo šle zasluge svetovnemu gospodarstvu, najbrž tudi državi, ministrom in državnim uradnikom, opoziciji, sosednjim občinam ...
Ja, ja, včasih je treba paziti, kaj govoriš, tudi ko si v sedlu oblasti.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
tom.levicar@gmail.com
četrtek, 17. januar 2008
ODKRIT DVIG OBČINSKIH PLAČ
O kar precej številnih delavcih na občini, ki jim vodstvo občine k osnovni plači zagotavlja še znaten, tudi do 35% dodatek, kar se dogaja v času, ko se sindikati borijo za skromen dvig plač, občina pa stoka, da sploh nima denarja za številne projekte, in ko povrhu vsega občina dosega porazne poslovne rezultate, kar se dobro vidi iz zelo slabe realizacije proračuna.
Te dni sem mimogrede spet stopil k občinskim oglasnim deskam, da bi videl koga vodstvo občine trenutno nagrajuje z visokimi dodatki k plačam in delo na katerih področjih je potemtakem smiselno in dopustno vzeti dodatno pod drobnogled. A oglasne deske so samevale.
Decembra pa je bilo drugače. V začetku decembra je direktor občinske uprave na občinske oglasne deske pribil seznam javnih uslužbencev, ki so za mesec november 2007 prejeli izplačilo za opravljeno delo v povečanem obsegu oziroma za, temu pa le prisluhnite, nadpovprečno obremenjenost pri opravljanju rednih nalog. Dodatki segajo tja do 35% na osnovno plačo. Seveda se taki dodatki delijo iz meseca v mesec. In to v občini, kjer župan trdi, da je denarja za resne razvojne projekte premalo, v občini, v kateri bi se marsikateri tovarniški delavec takega dodatka na široko razveselil – a ga ne dobi.
Ne gre seveda kar vsevprek polemizirati s temi dodatki na plače. Sem ter tja si kdo zagotovo zasluži dodatek. Toda obseg, do katerega je to deljenje dodatkov uvedla aktualna občinska oblast, pa je vendarle presenetljiv in najbrž pretiran, posebej v oziru na to, da župan itak govori, da je na občini preveč zaposlenih, kar bi posledično moglo pomeniti, da imajo premalo dela.
In kdo izmed skoraj 100 zaposlenimi so izbranci meseca novembra, občinarji, ki so si prislužili bistveno višje plače, kot jim jih v osnovi nudi zakonodaja? Največ jih je iz Kabineta župana, kjer ga očitno sploh ni, ki bi ne imel znatnega dodatka k svoji plači, sledi Oddelek za pravne in splošne zadeve s 4 privilegiranci, Oddelek za prostor pa ima 3 takšne. Kdo torej so?
Te dni sem mimogrede spet stopil k občinskim oglasnim deskam, da bi videl koga vodstvo občine trenutno nagrajuje z visokimi dodatki k plačam in delo na katerih področjih je potemtakem smiselno in dopustno vzeti dodatno pod drobnogled. A oglasne deske so samevale.
Decembra pa je bilo drugače. V začetku decembra je direktor občinske uprave na občinske oglasne deske pribil seznam javnih uslužbencev, ki so za mesec november 2007 prejeli izplačilo za opravljeno delo v povečanem obsegu oziroma za, temu pa le prisluhnite, nadpovprečno obremenjenost pri opravljanju rednih nalog. Dodatki segajo tja do 35% na osnovno plačo. Seveda se taki dodatki delijo iz meseca v mesec. In to v občini, kjer župan trdi, da je denarja za resne razvojne projekte premalo, v občini, v kateri bi se marsikateri tovarniški delavec takega dodatka na široko razveselil – a ga ne dobi.
Ne gre seveda kar vsevprek polemizirati s temi dodatki na plače. Sem ter tja si kdo zagotovo zasluži dodatek. Toda obseg, do katerega je to deljenje dodatkov uvedla aktualna občinska oblast, pa je vendarle presenetljiv in najbrž pretiran, posebej v oziru na to, da župan itak govori, da je na občini preveč zaposlenih, kar bi posledično moglo pomeniti, da imajo premalo dela.
In kdo izmed skoraj 100 zaposlenimi so izbranci meseca novembra, občinarji, ki so si prislužili bistveno višje plače, kot jim jih v osnovi nudi zakonodaja? Največ jih je iz Kabineta župana, kjer ga očitno sploh ni, ki bi ne imel znatnega dodatka k svoji plači, sledi Oddelek za pravne in splošne zadeve s 4 privilegiranci, Oddelek za prostor pa ima 3 takšne. Kdo torej so?
Kabinet župana:
-Ivan Kuljaj, svetovalec župana, je dobil 20% dodatek k plači,
-Irena Potočar Papež, šefica županovega kabineta, je dobila 35% dodatek k že itak ne skromni plači,
-Judita Pirc, občinska piarovka, je prejela 20% dodatek,
-Polona Lumpert, županova tajnica, si je prislužila 30% dodatek,
-Danica Šušteršič, tajnica nadvse aktivnih podžupanov, je šla domov z 20% dodatkom,
-Andrej Bencik, občinski šofer, ki pogosto zgreši celo prosto parkirno mesto, pa je prejel kar 35% dodatek k plači,
Urad direktorja občinske uprave:
-Darko Habjanič, vodja službe občinskega sveta, je prejel 35% dodatek,
-Peter Fabijančič, zaposlen v službi občinskega sveta, je tudi prejel 35% dodatek,
Oddelek za pravne in splošne zadeve:
-Stanislava Bjelajac, pravnica, je prejela 35% dodatek k plači,
-Mojca Lenassi Malnarič, tudi pravnica, je prav tako prejela 35% dodatek,
-Ema Radešček iz Glavne pisarne je imela zagotovljen 30% dodatek,
-Marija Zupančič, ki je prav tako iz Glavne pisarne, je ravno tako dobila 30% dodatek,
Oddelek za prostor:
-Mojca Tavčar, vodja Oddelka za prostor, je k plači dodatno prejela 35% več denarja,
-Izidor Jerala, ki je svetovalec na oddelku, je tudi prejel 35% več evrov pri plači,
-Antonija Milojević, ki je tajnica na Oddelku za prostor, si je tudi prislužila 35% dodatek.
No, tu je še občinski redar Stanko Brezar, ki pa mu je vodstvo občine namenilo pravo revščino napram ostalim privilegiranim, saj je domov odnesel le 7% dodatek k plači.
A redar je vendarle še srečnež napram desetinam ostalih občinarjev, ki so novembra ostali oziroma vsakomesečno ostajajo povsem brez dodatka k plači, čeprav se tudi oni vsaj tako trudijo in potijo in razmišljajo, kot se navedeni.
Ali je direktor seznam na oglasno desko pribil namenoma ali pomotoma, ni povsem jasno. Dejstvo pa je, da je s tem seznamom močno razburkal, vsaj začasno celo pokvaril odnose med delavci na občini. Bilo je pač kar nekaj ogorčenih in razočaranih obrazov. Sodelavci se resnici na ljubo daleč najbolje poznajo med seboj in vsakdo med njimi kar dovolj dobro ve, kdo res kaj dela in kdo morebiti ne preveč ter potemtakem vedo tudi, kdo izmed »privilegirancev« si v resnici zasluži dodatek in kdo ne. Jeznih po objavi seznama je bilo na pretek. A preveč konkreten tu res ne gre biti, velja le povedati, da je bilo še najmanj očitkov zaradi dodatkov k plači namenjenih delavcema iz službe občinskega sveta. Ostali so bili pa kar precej v zobeh.
Kakor koli že, vsekakor bo po tem »razkritju« na občinski oglasni deski moral župan občinskemu svetu pojasniti, čemu tako »razmetavanje« z davkoplačevalskim denarjem, po kakšnih kriterijih te dodatke delijo in zakaj sploh,…, predvsem pa bo moral zdaj razložiti, ali je na občini res preveč zaposlenih, ko pa nekaterim deli denar za povečan obseg dela in za nadpovprečno obremenjenost pri rednih nalogah. Zanimiv bo tudi pogled v letošnji občinski proračun, kjer za plače, tudi za take s sila visokimi dodatki, očitno še kar bo, za marsikaj drugega, kar bistveno bolj zanima občanke in občane, pa zatorej morda niti ne dovolj.
Seveda pa komaj čakamo, kdo izmed občinarjev se bo januarja znašel s povišano plačo na občinski oglasni deski. In še: le kako te dodatke za »nadobremenjenost« delijo po občinskih javnih zavodih in podjetjih?
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
P.S.: Oh, upam, da tudi občinskim svetnikom dvignejo honorarjem vsaj tistim, ki so pridnejši od ostalih :)
(Fotografija: Na malici, 14. julij 2006)
sreda, 9. januar 2008
S CERTIFIKATOM 9001:2000
O tistih, ki so iz Novega mesta in posedujejo certifikat kakovosti ISO 9001:2000, ki mu nekateri na novomeški občini lahkotno odrekajo pomen.
Na spletni strani http://www.siq.si/uploads/media/SIC_RL_2007-12a.pdf je možno najti imetnike certifikata kakovosti ISO 9001:2000. Imetnik tega je do lanskega leta bila tudi Mestna občina Novo mesto, a ga je izgubila, ker ni bila sposobna v roku odpraviti nekaterih pomanjkljivosti.
Kot sem že včeraj dejal, nekateri z vrha novomeške občine javno, jasno in začuda kar glasno, pač kar na seji občinskega sveta, relativizirajo oziroma minimizirajo pomen tega mednarodno uveljavljenega certifikata in vsega kar je z njim povezano. Bilo bi sila zanimivo vprašati odgovorne na občini, zakaj se jim posedovanje tega certifikata in delo skladno z njim zdi nepomembno, odvečno, predvsem pa, ali menijo, da je slaba tudi odločitev vodstev vrste drugih organizacij, da si pridobijo ta cerfitikat in da delujejo skladno z navedenim standardom.
Na seznamu organizacij s certifikatom najdemo tudi kakšnih dvajset novomeških podjetij oziroma organizacij – denimo: Krka d.d., Kompas Novo mesto, Upravna enota Novo mesto, CGP d.d., Intel servis d.o.o., Komunala Novo mesto, Splošna bolnišnica Novo mesto, Tiskarna Novo mesto, VGP Novo mesto d.d., Dolenjske pekarne d.o.o., Yurena Novo mesto d.o.o., Zavarovalnica Triglav OE Novo mesto,… Da številnih drugih širom države sploh ne naštevamo. Je to res preslaba družba za Mestno občino Novo mesto?
Certifikat seveda ni bistvo, je pa, in to je pomembno, pokazatelj tega ali organizacija deluje skladno z navedenim standardom in njegovimi vodili ali ne. ISO 9000 standard lahko pomaga organizaciji dosegati višjo kakovost oziroma kvalitetnejše vodenje. To pa je nekaj kar novomeška občina ob še marsičem drugem dandanes res zelo močno potrebuje.
V branje predlagam tudi dva kritična članka časopisa Park o dogajanju in »obljubah« občine v zvezi s certifikatom kakovosti:
http://www.park-on.net/?p=1332
http://www.park-on.net/?p=813
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
Na spletni strani http://www.siq.si/uploads/media/SIC_RL_2007-12a.pdf je možno najti imetnike certifikata kakovosti ISO 9001:2000. Imetnik tega je do lanskega leta bila tudi Mestna občina Novo mesto, a ga je izgubila, ker ni bila sposobna v roku odpraviti nekaterih pomanjkljivosti.
Kot sem že včeraj dejal, nekateri z vrha novomeške občine javno, jasno in začuda kar glasno, pač kar na seji občinskega sveta, relativizirajo oziroma minimizirajo pomen tega mednarodno uveljavljenega certifikata in vsega kar je z njim povezano. Bilo bi sila zanimivo vprašati odgovorne na občini, zakaj se jim posedovanje tega certifikata in delo skladno z njim zdi nepomembno, odvečno, predvsem pa, ali menijo, da je slaba tudi odločitev vodstev vrste drugih organizacij, da si pridobijo ta cerfitikat in da delujejo skladno z navedenim standardom.
Na seznamu organizacij s certifikatom najdemo tudi kakšnih dvajset novomeških podjetij oziroma organizacij – denimo: Krka d.d., Kompas Novo mesto, Upravna enota Novo mesto, CGP d.d., Intel servis d.o.o., Komunala Novo mesto, Splošna bolnišnica Novo mesto, Tiskarna Novo mesto, VGP Novo mesto d.d., Dolenjske pekarne d.o.o., Yurena Novo mesto d.o.o., Zavarovalnica Triglav OE Novo mesto,… Da številnih drugih širom države sploh ne naštevamo. Je to res preslaba družba za Mestno občino Novo mesto?
Certifikat seveda ni bistvo, je pa, in to je pomembno, pokazatelj tega ali organizacija deluje skladno z navedenim standardom in njegovimi vodili ali ne. ISO 9000 standard lahko pomaga organizaciji dosegati višjo kakovost oziroma kvalitetnejše vodenje. To pa je nekaj kar novomeška občina ob še marsičem drugem dandanes res zelo močno potrebuje.
V branje predlagam tudi dva kritična članka časopisa Park o dogajanju in »obljubah« občine v zvezi s certifikatom kakovosti:
http://www.park-on.net/?p=1332
http://www.park-on.net/?p=813
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
torek, 8. januar 2008
ALI STE ZADOVOLJNI OBČAN?
O še vedno ne prepoznanem zadovoljstvu občanov z novomeško občino in o izgubljenem certifikatu kakovosti.
Novomeška občina je bila leta 2006 tik pred izgubo certifikata kakovosti po standardu ISO 9001:2000. Septembra 2006 je Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje izvedel tako imenovano obnovitveno presojo, da bi ugotovil, če novomeška občina še deluje skladno s tem standardom in ali si še zasluži nositi certifikat kakovosti, ki ga je pridobila pred nekaj leti. Inštitut je ugotovil več neskladnosti oziroma napak, a je občina pred izgubo certifikata imela možnost vse te odpraviti. Del neskladnosti je bil še istega leta odpravljen. Ne pa vse. "Novi" župan Muhič, prej podžupan, vse doslej ni poskrbel, da bi odpravili vse neskladnosti s standardom.
V odgovoru na svetniško vprašanje je občinska uprava na začetku leta 2007, namreč na februarski seji občinskega sveta, sicer odgovorila: »(…) Ugotovljene neskladnosti bodo odpravljene do roka, ki nam ga je naložila presojevalska organizacija v Poročilu o presoji in bo dodatna presoja o odpravi neskladnosti opravljena do 31. marca 2007.« Toda kot rečeno, je še danes vse po starem, torej marsikaj narobe.
Novomeška občina je bila leta 2006 tik pred izgubo certifikata kakovosti po standardu ISO 9001:2000. Septembra 2006 je Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje izvedel tako imenovano obnovitveno presojo, da bi ugotovil, če novomeška občina še deluje skladno s tem standardom in ali si še zasluži nositi certifikat kakovosti, ki ga je pridobila pred nekaj leti. Inštitut je ugotovil več neskladnosti oziroma napak, a je občina pred izgubo certifikata imela možnost vse te odpraviti. Del neskladnosti je bil še istega leta odpravljen. Ne pa vse. "Novi" župan Muhič, prej podžupan, vse doslej ni poskrbel, da bi odpravili vse neskladnosti s standardom.
V odgovoru na svetniško vprašanje je občinska uprava na začetku leta 2007, namreč na februarski seji občinskega sveta, sicer odgovorila: »(…) Ugotovljene neskladnosti bodo odpravljene do roka, ki nam ga je naložila presojevalska organizacija v Poročilu o presoji in bo dodatna presoja o odpravi neskladnosti opravljena do 31. marca 2007.« Toda kot rečeno, je še danes vse po starem, torej marsikaj narobe.
Ena od ugotovljenih neskladnosti je bila tudi odsotnost ugotavljanja zadovoljstva uporabnikov s storitvami občine – ankete. Relativno preprosta naloga, katere rezultati bi mogli zanimati ne le občanke in občane, pač pa bi seveda še posebej morali zanimati župana in njegovo upravo, da bi zmogla odpravljati pomanjkljivosti dela, ki jih zaznavajo njeni uporabniki.
Tudi ostalih neskladnosti v občinski upravi niso uspeli odpraviti. Zato zdaj, ko teh napak odpraviti očitno sploh ne zmorejo, govorijo, da certifikat kakovosti itak ni pomemben in da nič ne pomeni. Posebej rada tako v občinskem svetu govorita podžupana Gril (SDS) in Perhaj (SD). A resnica je zelo daleč od tega. Po svoje je še posebej nenavadno, da tega sicer industrijskega standarda, ki usmerja delo mnogih uspešnih tovarn, ki so si tudi pridobile certifikat kakovosti 9001, ne spoštujejo ljudje, ki so še ne dolgo nazaj govorili, da so gospodarstveniki in gospodarji in da je občino treba voditi malo da ne kot gospodarsko družbo (s čimer se osebno seveda niti pod razno ne strinjam, ker je to pač malce bolj zapleten sistem). Posebej pa je tak vuhmepiševski odnos do certifikata kakovosti po standardu ISO 9000 nesprejemljiv v primeru aktualne novomeške občine, kjer vodstvu še kako manjkajo oprijemališča glede načina oziroma kvalitete vodenja organizacije oziroma njenega delovanja. Delo skladno s takim standardom bi občini vsaj malce pomagalo zlesti iz organizacijsko-upravljalske teme, kamor so jo »uspešno« pripeljali.
Obstajajo pa drugje po Sloveniji tudi boljši primeri. Tako nam recimo kaže primer Mestne občine Maribor. Ta ima tudi analizo takšne ankete o zadovoljstvu svojih uporabnikov objavljeno na svoji spletni strani - Analiza ankete o zadovoljstvu občanov v letu 2006 s primerjavo za leto 2005 (datoteka velika 6,2 MB). Maribor, pač.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
(Podoba: nekdanji dopisni papir Mestne občine Novo mesto, na katerem je še smel biti tudi znak kakovosti – na spodnjem robu)
petek, 4. januar 2008
NELJUBI ODGOVORI
O odgovorih občinske uprave na svetniška vprašanja in pobude na primeru parcele ob vrtcu Ciciban.
Glede na to, da na sejah občinskega sveta redno postavljam vprašanja in pobude, me je že nekaj ljudi vprašalo, če dobivam odgovore nanje. Odgovor na to je enostaven. Dobivam jih, saj so župan oziroma uprava k posredovanju odgovorov nenazadnje zavezani s poslovnikom občinskega sveta – 16. in 17. člen. Toda ne glede na to, župan in uprava včasih »pozabita« pripraviti odgovor, a teh primerov je vendarle manj. To je en del problema. Drug del problema pa je kvaliteta odgovorov. Ta pa je včasih milo rečeno na ravni otrok iz otroškega vrtca, ne pa bolj ali manj strokovno podkovanih ljudi, ki bi morali znati odgovarjati na vprašanja in to seveda v vsebinskem smislu znati storiti tudi na strokovno zadovoljivem nivoju. Za šalo in tudi za res bom dal enega izmed tipičnih primerov slabega, nezainteresiranega in nenazadnje tudi nestrokovnega odgovarjanja.
Na 6. seji občinskega sveta sem postavil naslednje vprašanje:
»11. VKLJUČITEV PARCELE V OBMOČJE VRTCA CICIBAN – pobuda
Med območjem vrtca Ciciban na Ragovski ulici in hišami Ulica Marjana Kozina 68, 66, 64… je parcela (morda jih je tudi več), poraščena z drevjem, ki je v lasti MO Novo mesto, a je povsem neizkoriščena.
Predlagam, da se ta prostor vključi v območje enote Ciciban, namesti naj se ograjo ob severnem robu ceste Ulica Marjana Kozina na navedenem odseku, s čimer bo vrtec pridobil dodatne površine za igro otrok. V ta namen bo treba le prestaviti del obstoječe ograje in dodati nekaj metrov nove, kar se lahko finančno in časovno uredi v okviru obnove vrtca. Seveda naj se pred tem povpraša za stališče o pobudi tudi vodstvo vrtca Ciciban.«
Na julijski seji sem prejeli naslednji odgovor, ki ga je pripravila Danica Okleščen z Oddelka za razvoj – Služba za investicije:
»Preverili bomo lastništvo omenjenih zemljišč pri vrtcu Ciciban ter proučili možnost razširitve že pred leti (2004) postavljene ograje okrog zemljišča omenjenega vrtca. Po preučitvi le-tega, bomo svetnike obvestili.«
Vprašanje sem, ker po parih mesecih niso o ničemer novem samoiniciativno obvestili, ponovno postavil na 10. seji občinskega sveta. Glasilo se je takole:
»11. PARCELA OB VRTCU CICIBAN – vprašanje:
Občinska uprava mi je na pobudo, ki sem jo dal na občinskem svetu, da naj se parcela (gozdič) nad vrtcem Ciciban, ki leži ob Ulici Marjana Kozine, vključi v območje vrtca, julija letos odgovorila, da bo uprava preverila lastništvo zemljišč ter proučila možnost razširitve. O bodo tudi obvestili svetnike, so še dejali.
Glede na to, da je odtlej preteklo že kar nekaj mesecev, me zanima, kakšne so ugotovitve in namere MO Novo mesto glede te zadeve.«
Dobil pa sem naslednji odgovor na decembrski, torej 11. seji občinskega sveta, ki so ga pripravili, a niti podpisali ne Joža Miklič, višja svetovalka, Mateja Jerič, vodja oddelka za družbene dejavnosti, ter mag. Sašo Murtić, direktor občinske uprave:
»Glede na to, da je vrtec Ciciban v fazni obnovi, se v skladu z normativi in standardi, ki so namenjeni predšolski vzgoji, predvideva tudi ureditev zunanjega igrišča.«
Kdor zna vsaj brati vprašanja, pa tudi če niti približno ne pozna problematike z vsebinskega vidika, ta ve, da pripravljeni odgovor sploh ne odgovarja na postavljeno vprašanje, nudi pa dovolj jasen odgovor na vprašanje, ki ga sploh nisem postavil, ki pa bi se lahko glasilo takole: »Ali se vam ljubi delati v občinski upravi Mestne občine Novo mesto?«
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
Glede na to, da na sejah občinskega sveta redno postavljam vprašanja in pobude, me je že nekaj ljudi vprašalo, če dobivam odgovore nanje. Odgovor na to je enostaven. Dobivam jih, saj so župan oziroma uprava k posredovanju odgovorov nenazadnje zavezani s poslovnikom občinskega sveta – 16. in 17. člen. Toda ne glede na to, župan in uprava včasih »pozabita« pripraviti odgovor, a teh primerov je vendarle manj. To je en del problema. Drug del problema pa je kvaliteta odgovorov. Ta pa je včasih milo rečeno na ravni otrok iz otroškega vrtca, ne pa bolj ali manj strokovno podkovanih ljudi, ki bi morali znati odgovarjati na vprašanja in to seveda v vsebinskem smislu znati storiti tudi na strokovno zadovoljivem nivoju. Za šalo in tudi za res bom dal enega izmed tipičnih primerov slabega, nezainteresiranega in nenazadnje tudi nestrokovnega odgovarjanja.
Na 6. seji občinskega sveta sem postavil naslednje vprašanje:
»11. VKLJUČITEV PARCELE V OBMOČJE VRTCA CICIBAN – pobuda
Med območjem vrtca Ciciban na Ragovski ulici in hišami Ulica Marjana Kozina 68, 66, 64… je parcela (morda jih je tudi več), poraščena z drevjem, ki je v lasti MO Novo mesto, a je povsem neizkoriščena.
Predlagam, da se ta prostor vključi v območje enote Ciciban, namesti naj se ograjo ob severnem robu ceste Ulica Marjana Kozina na navedenem odseku, s čimer bo vrtec pridobil dodatne površine za igro otrok. V ta namen bo treba le prestaviti del obstoječe ograje in dodati nekaj metrov nove, kar se lahko finančno in časovno uredi v okviru obnove vrtca. Seveda naj se pred tem povpraša za stališče o pobudi tudi vodstvo vrtca Ciciban.«
Na julijski seji sem prejeli naslednji odgovor, ki ga je pripravila Danica Okleščen z Oddelka za razvoj – Služba za investicije:
»Preverili bomo lastništvo omenjenih zemljišč pri vrtcu Ciciban ter proučili možnost razširitve že pred leti (2004) postavljene ograje okrog zemljišča omenjenega vrtca. Po preučitvi le-tega, bomo svetnike obvestili.«
Vprašanje sem, ker po parih mesecih niso o ničemer novem samoiniciativno obvestili, ponovno postavil na 10. seji občinskega sveta. Glasilo se je takole:
»11. PARCELA OB VRTCU CICIBAN – vprašanje:
Občinska uprava mi je na pobudo, ki sem jo dal na občinskem svetu, da naj se parcela (gozdič) nad vrtcem Ciciban, ki leži ob Ulici Marjana Kozine, vključi v območje vrtca, julija letos odgovorila, da bo uprava preverila lastništvo zemljišč ter proučila možnost razširitve. O bodo tudi obvestili svetnike, so še dejali.
Glede na to, da je odtlej preteklo že kar nekaj mesecev, me zanima, kakšne so ugotovitve in namere MO Novo mesto glede te zadeve.«
Dobil pa sem naslednji odgovor na decembrski, torej 11. seji občinskega sveta, ki so ga pripravili, a niti podpisali ne Joža Miklič, višja svetovalka, Mateja Jerič, vodja oddelka za družbene dejavnosti, ter mag. Sašo Murtić, direktor občinske uprave:
»Glede na to, da je vrtec Ciciban v fazni obnovi, se v skladu z normativi in standardi, ki so namenjeni predšolski vzgoji, predvideva tudi ureditev zunanjega igrišča.«
Kdor zna vsaj brati vprašanja, pa tudi če niti približno ne pozna problematike z vsebinskega vidika, ta ve, da pripravljeni odgovor sploh ne odgovarja na postavljeno vprašanje, nudi pa dovolj jasen odgovor na vprašanje, ki ga sploh nisem postavil, ki pa bi se lahko glasilo takole: »Ali se vam ljubi delati v občinski upravi Mestne občine Novo mesto?«
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
nedelja, 30. december 2007
NEIZDELANO V 2007
O vsem, kar je župan Muhič julija napovedal storiti v občinskem svetu v letu 2007, a je ostalo neuresničeno.
Leto gre h koncu. Iztekel pa se je tudi rok za uresničitev načrtov župana Muhiča v zvezi s sprejemanjem dokumentov na občinskem svetu.
Že oziroma šele na julijski seji občinskega sveta je župan v gradivu »Odgovori na pobude in vprašanja« predstavil svoj načrt dela za leto 2007. Tudi za obdobje od julija do konca leta je bilo zapisanih kar nekaj nalog, nekaj celo zelo pomembnih.
Pregled uresničenih nalog na koncu leta pa pokaže precej klavrno sliko leta 2007. Še toliko bolj klavrno, ker so med neuresničenimi nalogami tiste, ki so posebej pomembne. Oglejmo si nekaj ključnih nalog, ki jih Muhič s svojo koalicijo v občinskem svetu (Zveza za Dolenjsko, SD, SDS,…) ni uspel uresničiti v zastavljenih rokih v letu 2007:
-Strategija razvoja MO NM za obdobje 2007-2010 ni bila pripravljena;
-Odlok o proračunu MO NM za leto 2008 je sprejet le v prvi obravnavi;
-Odlok o proračunu MO NM za leto 2009 sploh ni bil pripravljen;
-Spremembe in dopolnitve Prostorskih ureditvenih pogojev za Novo mesto in predmestna središča niso bile pripravljene;
-Ureditveni načrt za zdravstveni kompleks ni bil pripravljen za 2. obravnavo na občinskem svetu;
-Občinski podrobni prostorski načrt za nadomestno gospodarsko cono ob Straški cesti ni bil pripravljen za 2. obravnavo;
-Spremembe in dopolnitve Prostorskih ureditvenih pogojev za zunajmestni prostor MO NM niso bile pripravljene;
-Občinski prostorski načrt ni bil pripravljen;
-Občinski podrobni prostorski načrt za območje gradu Grm ni bil pripravljen;
-Spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za mestno jedro Novega mesta niso bile pripravljene za 2. obravnavo;
-Spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta za športno-rekreacijski park Portoval niso bile pripravljene;
-Spremembe in dopolnitve občinskega lokacijskega načrta za univerzitetni kampus Novo mesto niso bile pripravljene;
-Občinski podrobni prostorski načrt za gospodarsko cono Cikava ni bil pripravljen;
-Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Podbreznik niso bile pripravljene;
-,…
Naveden je celo le del neuresničenih nalog, ki si jih je Muhič zastavil v letu 2007. Vse to se bo torej moralo preseliti v leto 2008, s čimer se bodo tudi finančna sredstva za te dokumente črpala iz proračuna za leto 2008, bistveno večja zagata pa je, da se zaradi tega tudi upočasnjuje predvideni razvojni tok na različnih projektih.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
Leto gre h koncu. Iztekel pa se je tudi rok za uresničitev načrtov župana Muhiča v zvezi s sprejemanjem dokumentov na občinskem svetu.
Že oziroma šele na julijski seji občinskega sveta je župan v gradivu »Odgovori na pobude in vprašanja« predstavil svoj načrt dela za leto 2007. Tudi za obdobje od julija do konca leta je bilo zapisanih kar nekaj nalog, nekaj celo zelo pomembnih.
Pregled uresničenih nalog na koncu leta pa pokaže precej klavrno sliko leta 2007. Še toliko bolj klavrno, ker so med neuresničenimi nalogami tiste, ki so posebej pomembne. Oglejmo si nekaj ključnih nalog, ki jih Muhič s svojo koalicijo v občinskem svetu (Zveza za Dolenjsko, SD, SDS,…) ni uspel uresničiti v zastavljenih rokih v letu 2007:
-Strategija razvoja MO NM za obdobje 2007-2010 ni bila pripravljena;
-Odlok o proračunu MO NM za leto 2008 je sprejet le v prvi obravnavi;
-Odlok o proračunu MO NM za leto 2009 sploh ni bil pripravljen;
-Spremembe in dopolnitve Prostorskih ureditvenih pogojev za Novo mesto in predmestna središča niso bile pripravljene;
-Ureditveni načrt za zdravstveni kompleks ni bil pripravljen za 2. obravnavo na občinskem svetu;
-Občinski podrobni prostorski načrt za nadomestno gospodarsko cono ob Straški cesti ni bil pripravljen za 2. obravnavo;
-Spremembe in dopolnitve Prostorskih ureditvenih pogojev za zunajmestni prostor MO NM niso bile pripravljene;
-Občinski prostorski načrt ni bil pripravljen;
-Občinski podrobni prostorski načrt za območje gradu Grm ni bil pripravljen;
-Spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za mestno jedro Novega mesta niso bile pripravljene za 2. obravnavo;
-Spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta za športno-rekreacijski park Portoval niso bile pripravljene;
-Spremembe in dopolnitve občinskega lokacijskega načrta za univerzitetni kampus Novo mesto niso bile pripravljene;
-Občinski podrobni prostorski načrt za gospodarsko cono Cikava ni bil pripravljen;
-Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Podbreznik niso bile pripravljene;
-,…
Naveden je celo le del neuresničenih nalog, ki si jih je Muhič zastavil v letu 2007. Vse to se bo torej moralo preseliti v leto 2008, s čimer se bodo tudi finančna sredstva za te dokumente črpala iz proračuna za leto 2008, bistveno večja zagata pa je, da se zaradi tega tudi upočasnjuje predvideni razvojni tok na različnih projektih.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
torek, 20. november 2007
torek, 30. oktober 2007
POWER TO THE PEOPLE!
O (ne)ugotavljanju odnosa občank in občanov do dejanj občinske vlade.
Pred dnevi me je sestra, ki, ko ne dela, kar mora, da zbere za kruh in ostale neobhodnosti, neutrudno brska po dogajanju v tujejezičnem svetu, opozorila na zanimiv projekt, ki poteka v nekaterih državah v Evropi oziroma v nekaj mestih. O podobni reči pa je z Rickenom Patelom - Avaaz.org včeraj tekla debata tudi na BBC-ju. Zato je morda trenutek zrel, da si to stvar na kratko ogledamo tudi na lokalnem nivoju. Gre pa za vprašanje participatorne demokracije in e-demokracije.
Vzpodbujanja oziroma omogočanje participatorne demokracije je posebej zanimivo in tudi nekaj realnejše v tem, v našem času, seveda iz dneva v dan celo bolj, saj nam vsaj v našem okolju oziroma v tako imenovanem razvitem zahodnem svetu tehnologija, navedemo lahko denimo internet, mobilni telefon in razne elektronske medije, nudi dobre možnosti, da stare sanje postanejo nova resničnost, namreč da politikom vzamemo oziroma zmanjšamo možnost samovoljnega sprejemanja (strateških) odločitev in da jih počasi zreduciramo na menedžerje, na izvajalce odločitev skupnosti. Seveda taka paradigma zahteva tudi odgovoren odnos javnosti, a to je že drug problem. Če v en pojem združimo navedeni cilj in nam danes razpoložljiva sredstva, dobimo pravzaprav e-demokracijo in njej podobno e-participacijo. To pa je nekaj, kjer novomeška občina, smo pač lokalni, silovito šepa. Ne le glede tistega dela besede, ki se napiše »demokracija«, ampak še bolj glede tistega, ki se napiše »e«. To dvoje povezati pa se naša občina zaenkrat celo sploh ne trudi, čeprav bi se že iz nekih drugih razlogov morala.
Tak razlog, čisto zadosten razlog, je denimo vprašanje zagotavljanja kvalitete dela skladno s standardom ISO 9000. Občina Novo mesto je imela nekaj let v rokah in tudi po stenah pisarn certifikat o kakovosti dela oziroma o skladnosti dela z navedenim standardom. A očitno se je delo topogledno sčasoma poslabšalo, saj je lani lani certifikat izgubila. In ga še vedno ni uspela pridobiti nazaj.
Eden od očitkov komisije, ki je ocenjevala skladnost dela novomeške občine s tem standardom, je bil tudi, da občina ne ugotavlja zadovoljstva uporabnikov (občanke in občani) s storitvami. Da jih torej ne anketira ali kako drugače preverja njihovo razpoloženje. Prav na začetku tega leta so na občini sicer dejali, pač v odgovoru na svetniško vprašanje gospe Novak (LDS), da bodo ta in ostale probleme odpravili. Konec oktobra, torej po kakšnih 9 mesecih, v času, v katerem zna človek roditi celo otroka, ni o rezultatih te ankete ne duha ne sluha. A to je le en problem, ki izkazuje, da novomeški občini ni kaj dosti do ugotavljanja, kaj si občanke in občani mislijo o njenem delu in očitno ji tudi do izgubljenega certifikata o kakovosti dela ni kaj prida. Recimo ob tem, da je preverjanje zadovoljstva javnosti z delom občine le res spodnji nivo participatorne demokracije.
A tudi sicer je novomeška občina precej zaprta vase. Namreč celo občinskim svetnikom, ki morajo sprejemati pomembne odločitve glede razvoja, župan in uprava nudita le skop obseg informacij o dogajanju na občini. Raje povedo premalo, kot preveč. Celo na pobudo, ki sem jo prav v oziru na te probleme dal pred časom, da naj občina vse študije, raziskave, analize, razne druge podatkovne baze ipd, ki jih pripravlja oziroma jih zanjo pripravljajo zunanji izvajalci, objavi na svojih spletnih straneh, niso reagirali. Pa vsi dobro vemo, kako zelo pomembno za udeleževanje v procesih odločanja je, da ima človek na voljo veliko in predvsem dobre podatke. Da je občina ukinila tudi spletni forum, na katerem bi lahko aktivno komunicirala s široko javnostjo, ker se jim ga ni ljubilo moderirati, je tudi že dolgo znano. Kot beremo v časopisu Park pa se občinarjem neredko ne ljubi odgovarjati niti na novinarska vprašanja, k čemur so sicer celo z zakonom zavezani. In tako naprej.
Takemu obnašanju občine ostro nasprotujem. Vedno se mi je zdelo pomembno vedeti, kaj o dejanjih, še bolj pa kaj o namerah izvoljene oblasti meni javnosti, ki jo dejanja oblasti zadevajo. V preteklih par letih, ko sem aktivno sodeloval pri nekaterih projektih na občini, sem se potrudil v zvezi z njimi pridobivati tudi stališča javnosti. Tudi z javnomnenjskimi raziskavami. V zvezi s starim mestnim jedrom, igrišči, prometom ipd smo jih nekaj izvedli med različnimi skupinami javnosti. In ena od teh je bila celo obsežnejša internetna anketa. Vse so bile objavljene na internetu.
Sodelovanje občine z javnostjo, pa naj si gre kar za odločanje ali le konzultiranje, bi prineslo mnoge koristi. Med pomembnejše pa vsekakor lahko uvrstimo možnost doseganja večje družbene sprejemljivosti razvoja občine ter sprejemanja boljših, kvalitetnejših odločitev, saj, kakor so nas učili in smo izkusili, več glav več ve.
Je pa res, da je tak »power to the people« način dela sila nevaren za slabo oblast, saj jo lahko razgali v celoti njene borne pojave …
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
Pred dnevi me je sestra, ki, ko ne dela, kar mora, da zbere za kruh in ostale neobhodnosti, neutrudno brska po dogajanju v tujejezičnem svetu, opozorila na zanimiv projekt, ki poteka v nekaterih državah v Evropi oziroma v nekaj mestih. O podobni reči pa je z Rickenom Patelom - Avaaz.org včeraj tekla debata tudi na BBC-ju. Zato je morda trenutek zrel, da si to stvar na kratko ogledamo tudi na lokalnem nivoju. Gre pa za vprašanje participatorne demokracije in e-demokracije.
Vzpodbujanja oziroma omogočanje participatorne demokracije je posebej zanimivo in tudi nekaj realnejše v tem, v našem času, seveda iz dneva v dan celo bolj, saj nam vsaj v našem okolju oziroma v tako imenovanem razvitem zahodnem svetu tehnologija, navedemo lahko denimo internet, mobilni telefon in razne elektronske medije, nudi dobre možnosti, da stare sanje postanejo nova resničnost, namreč da politikom vzamemo oziroma zmanjšamo možnost samovoljnega sprejemanja (strateških) odločitev in da jih počasi zreduciramo na menedžerje, na izvajalce odločitev skupnosti. Seveda taka paradigma zahteva tudi odgovoren odnos javnosti, a to je že drug problem. Če v en pojem združimo navedeni cilj in nam danes razpoložljiva sredstva, dobimo pravzaprav e-demokracijo in njej podobno e-participacijo. To pa je nekaj, kjer novomeška občina, smo pač lokalni, silovito šepa. Ne le glede tistega dela besede, ki se napiše »demokracija«, ampak še bolj glede tistega, ki se napiše »e«. To dvoje povezati pa se naša občina zaenkrat celo sploh ne trudi, čeprav bi se že iz nekih drugih razlogov morala.
Tak razlog, čisto zadosten razlog, je denimo vprašanje zagotavljanja kvalitete dela skladno s standardom ISO 9000. Občina Novo mesto je imela nekaj let v rokah in tudi po stenah pisarn certifikat o kakovosti dela oziroma o skladnosti dela z navedenim standardom. A očitno se je delo topogledno sčasoma poslabšalo, saj je lani lani certifikat izgubila. In ga še vedno ni uspela pridobiti nazaj.
Eden od očitkov komisije, ki je ocenjevala skladnost dela novomeške občine s tem standardom, je bil tudi, da občina ne ugotavlja zadovoljstva uporabnikov (občanke in občani) s storitvami. Da jih torej ne anketira ali kako drugače preverja njihovo razpoloženje. Prav na začetku tega leta so na občini sicer dejali, pač v odgovoru na svetniško vprašanje gospe Novak (LDS), da bodo ta in ostale probleme odpravili. Konec oktobra, torej po kakšnih 9 mesecih, v času, v katerem zna človek roditi celo otroka, ni o rezultatih te ankete ne duha ne sluha. A to je le en problem, ki izkazuje, da novomeški občini ni kaj dosti do ugotavljanja, kaj si občanke in občani mislijo o njenem delu in očitno ji tudi do izgubljenega certifikata o kakovosti dela ni kaj prida. Recimo ob tem, da je preverjanje zadovoljstva javnosti z delom občine le res spodnji nivo participatorne demokracije.
A tudi sicer je novomeška občina precej zaprta vase. Namreč celo občinskim svetnikom, ki morajo sprejemati pomembne odločitve glede razvoja, župan in uprava nudita le skop obseg informacij o dogajanju na občini. Raje povedo premalo, kot preveč. Celo na pobudo, ki sem jo prav v oziru na te probleme dal pred časom, da naj občina vse študije, raziskave, analize, razne druge podatkovne baze ipd, ki jih pripravlja oziroma jih zanjo pripravljajo zunanji izvajalci, objavi na svojih spletnih straneh, niso reagirali. Pa vsi dobro vemo, kako zelo pomembno za udeleževanje v procesih odločanja je, da ima človek na voljo veliko in predvsem dobre podatke. Da je občina ukinila tudi spletni forum, na katerem bi lahko aktivno komunicirala s široko javnostjo, ker se jim ga ni ljubilo moderirati, je tudi že dolgo znano. Kot beremo v časopisu Park pa se občinarjem neredko ne ljubi odgovarjati niti na novinarska vprašanja, k čemur so sicer celo z zakonom zavezani. In tako naprej.
Takemu obnašanju občine ostro nasprotujem. Vedno se mi je zdelo pomembno vedeti, kaj o dejanjih, še bolj pa kaj o namerah izvoljene oblasti meni javnosti, ki jo dejanja oblasti zadevajo. V preteklih par letih, ko sem aktivno sodeloval pri nekaterih projektih na občini, sem se potrudil v zvezi z njimi pridobivati tudi stališča javnosti. Tudi z javnomnenjskimi raziskavami. V zvezi s starim mestnim jedrom, igrišči, prometom ipd smo jih nekaj izvedli med različnimi skupinami javnosti. In ena od teh je bila celo obsežnejša internetna anketa. Vse so bile objavljene na internetu.
Sodelovanje občine z javnostjo, pa naj si gre kar za odločanje ali le konzultiranje, bi prineslo mnoge koristi. Med pomembnejše pa vsekakor lahko uvrstimo možnost doseganja večje družbene sprejemljivosti razvoja občine ter sprejemanja boljših, kvalitetnejših odločitev, saj, kakor so nas učili in smo izkusili, več glav več ve.
Je pa res, da je tak »power to the people« način dela sila nevaren za slabo oblast, saj jo lahko razgali v celoti njene borne pojave …
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
sreda, 24. oktober 2007
FOTOKOPIRNICA MO NOVO MESTO
O tem, kaj mi (pre)plačujemo.
No, še naslednje, kar spada k pripravi in sprejemanju odloka o organizaciji občinske uprave, pa moram vendarle še pokazati, vsaj za primer, je sploh edini?, da bomo nekaj izvedeli o silni »originalnosti« novomeške občinske uprave, o njenem spoštovanju avtorskega dela, o razumevanju lokalnosti razmer in navsezadnje o smislu plačevanja uprave in zunanjih izvajalcev za tako delo.
Za lažje spremljanje spodnje atrakcije sem similarne odseke sicer tekočega teksta, ki si ga lahko v originalu preberete na pripisanih internetnih povezavah, označil s ciframi. Primerjati je seveda treba ljubljanski in novomeški tekst ob enakih cifrah.
Poglejmo si torej za primer ekscerpt iz obrazložitve k osnutku Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o organizaciji in delovnem področju Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, ki je bila pripravljena aprila 2007 (http://www.ljubljana.si/file/671602/6is-1t.pdf , str. 15):
1) Poleg navedenega cilja pa z osnutkom odloka predlagana reorganizacija mestne uprave predstavlja začetek izvajanja projekta racionalizacije poslovanja mestne uprave, predvidenega v Programu Zorana Jankovića »Za Ljubljano z nasmehom« (5. 9. 2006), kar je poglavitni cilj novega odloka.
2) Sedanja organiziranost mestne uprave ne zagotavlja učinkovitega opravljanja nekaterih
funkcij.
3) V organizacijskem smislu so oddelki in službe velikokrat delovali nepovezano in kot samozadostne celote.
4) Prihajalo je do podvajanja nalog, kadrov in sredstev, s tem pa do zapletenega in neracionalnega poslovanja za občane in druge uporabnike storitev mestne uprave.
5) Seveda pa spremembe narekuje tudi zahtevnejši odnos uporabnikov, ki se zavedajo, da občina ni sama sebi namen, ter zahtevajo izboljšanje kakovosti storitev in zniževanje stroškov.
6) Predlagane spremembe organizacije mestne uprave bodo skupaj z drugimi načrtovanimi ukrepi pripomogle k učinkovitejšemu in uspešnejšemu izvajanju njenih nalog.
Zdaj pa še ekscerpt iz obrazložitve k odloku o organizaciji občinske uprave MO Novo mesto, ki je bila "pripravljena" oktobra 2007 (http://www.novomesto.si/media/doc/svet/seje/2007/9.%20seja%20OS%20MO%20NM%20-%2025.10.2007/7%20dni/07.%20Obrazlozitev%20k%20Odloku%20o%20organizaciji%20obcinske%20uprave.pdf , str. 5):
1) Predlagani osnutek odloka reorganizacije Občinske uprave Mestne občine Novo mesto predstavlja začetek racionalizacije poslovanja uprave, kar je tudi poglavitni cilj novega odloka.
2) Sedanja organiziranost občinske uprave ne zagotavlja učinkovitega opravljanja nekaterih nalog oziroma funkcij uprave.
3) V organizacijskem smislu so oddelki in službe velikokrat delovali nepovezano in kot samozadostne celote.
4) Zaradi podvajanja nalog so se povečevale potrebe po kadrih in s tem tudi stroški. Posledično temu je prihajalo do zapletenega in neracionalnega poslovanja za občane in druge uporabnike storitev občinske uprave.
5) Uporabniki se zavedajo, da občinska uprava ni namenjena sama sebi, ampak pričakujejo kakovostne storitve in znižanje stroškov. To je tudi cilj, ki mu s predlogom nove organizacijske strukture sledimo.
6) Predlagane spremembe bi bistveno pripomogle k učinkovitejšemu in uspešnejšemu izvajanju njenih nalog.
Je mar to odmev? Ali pa je to enostavno način dela novomeške občinske uprave, ki ga mi nevedneži drago plačujemo? Ne bi bilo mar bolj enostavno, da novomeško občino priključimo ljubljanski in bo tedaj vse skupaj, tako kot očitno poteka že zdaj, kar ljubljanska občinska uprava pripravljala in opravljala še za naše mesto?
V bistvu nimam nič proti takemu načinu dela, na nek način sodelovanje med občinami, če bi to res bilo kaj takega, imam pa proti takemu načinu dela, ki je dejansko kraja, precej za povedati v primeru, da se za tako xerox delo drago plačuje iz davkoplačevalskih žepov – kar pa je očitno žal tako prav v primeru MO Novo mesto!
Je že res, da tako nekateri pišejo svoje diplome in magisterije, ne spodobi pa se, da tako dela občina!
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
No, še naslednje, kar spada k pripravi in sprejemanju odloka o organizaciji občinske uprave, pa moram vendarle še pokazati, vsaj za primer, je sploh edini?, da bomo nekaj izvedeli o silni »originalnosti« novomeške občinske uprave, o njenem spoštovanju avtorskega dela, o razumevanju lokalnosti razmer in navsezadnje o smislu plačevanja uprave in zunanjih izvajalcev za tako delo.
Za lažje spremljanje spodnje atrakcije sem similarne odseke sicer tekočega teksta, ki si ga lahko v originalu preberete na pripisanih internetnih povezavah, označil s ciframi. Primerjati je seveda treba ljubljanski in novomeški tekst ob enakih cifrah.
Poglejmo si torej za primer ekscerpt iz obrazložitve k osnutku Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o organizaciji in delovnem področju Mestne uprave Mestne občine Ljubljana, ki je bila pripravljena aprila 2007 (http://www.ljubljana.si/file/671602/6is-1t.pdf , str. 15):
1) Poleg navedenega cilja pa z osnutkom odloka predlagana reorganizacija mestne uprave predstavlja začetek izvajanja projekta racionalizacije poslovanja mestne uprave, predvidenega v Programu Zorana Jankovića »Za Ljubljano z nasmehom« (5. 9. 2006), kar je poglavitni cilj novega odloka.
2) Sedanja organiziranost mestne uprave ne zagotavlja učinkovitega opravljanja nekaterih
funkcij.
3) V organizacijskem smislu so oddelki in službe velikokrat delovali nepovezano in kot samozadostne celote.
4) Prihajalo je do podvajanja nalog, kadrov in sredstev, s tem pa do zapletenega in neracionalnega poslovanja za občane in druge uporabnike storitev mestne uprave.
5) Seveda pa spremembe narekuje tudi zahtevnejši odnos uporabnikov, ki se zavedajo, da občina ni sama sebi namen, ter zahtevajo izboljšanje kakovosti storitev in zniževanje stroškov.
6) Predlagane spremembe organizacije mestne uprave bodo skupaj z drugimi načrtovanimi ukrepi pripomogle k učinkovitejšemu in uspešnejšemu izvajanju njenih nalog.
Zdaj pa še ekscerpt iz obrazložitve k odloku o organizaciji občinske uprave MO Novo mesto, ki je bila "pripravljena" oktobra 2007 (http://www.novomesto.si/media/doc/svet/seje/2007/9.%20seja%20OS%20MO%20NM%20-%2025.10.2007/7%20dni/07.%20Obrazlozitev%20k%20Odloku%20o%20organizaciji%20obcinske%20uprave.pdf , str. 5):
1) Predlagani osnutek odloka reorganizacije Občinske uprave Mestne občine Novo mesto predstavlja začetek racionalizacije poslovanja uprave, kar je tudi poglavitni cilj novega odloka.
2) Sedanja organiziranost občinske uprave ne zagotavlja učinkovitega opravljanja nekaterih nalog oziroma funkcij uprave.
3) V organizacijskem smislu so oddelki in službe velikokrat delovali nepovezano in kot samozadostne celote.
4) Zaradi podvajanja nalog so se povečevale potrebe po kadrih in s tem tudi stroški. Posledično temu je prihajalo do zapletenega in neracionalnega poslovanja za občane in druge uporabnike storitev občinske uprave.
5) Uporabniki se zavedajo, da občinska uprava ni namenjena sama sebi, ampak pričakujejo kakovostne storitve in znižanje stroškov. To je tudi cilj, ki mu s predlogom nove organizacijske strukture sledimo.
6) Predlagane spremembe bi bistveno pripomogle k učinkovitejšemu in uspešnejšemu izvajanju njenih nalog.
Je mar to odmev? Ali pa je to enostavno način dela novomeške občinske uprave, ki ga mi nevedneži drago plačujemo? Ne bi bilo mar bolj enostavno, da novomeško občino priključimo ljubljanski in bo tedaj vse skupaj, tako kot očitno poteka že zdaj, kar ljubljanska občinska uprava pripravljala in opravljala še za naše mesto?
V bistvu nimam nič proti takemu načinu dela, na nek način sodelovanje med občinami, če bi to res bilo kaj takega, imam pa proti takemu načinu dela, ki je dejansko kraja, precej za povedati v primeru, da se za tako xerox delo drago plačuje iz davkoplačevalskih žepov – kar pa je očitno žal tako prav v primeru MO Novo mesto!
Je že res, da tako nekateri pišejo svoje diplome in magisterije, ne spodobi pa se, da tako dela občina!
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
REORGANIZACIJA NAMESTO REGENERACIJE
O županovi navidezni reorganizaciji novomeške občinske uprave, ki jo je pripravilo ptujsko podjetje, čeravno zna tak posel denimo ljubljanska občina opraviti povsem sama.
Zaostajanje pri uresničevanju obljub
Župan Lojze Muhič še vedno ni uresničil svoje obljube, ki se glasi, da bo število zaposlenih v občinski upravi skrčil za 30%. To mu doslej ni uspelo niti v najmanjši meri. Zakaj se mu to zmanjšanje sploh zdi smotrno, ne vem, vem pa, da je to javno obljubil in vem, da se od politikov, posebej od takih, ki pravijo, da bodo boljši od prejšnjih in ostalih, pričakuje, da svoje obljube uresničujejo.
Zmanjšanje števila zaposlenih v občinski upravi bi zagotovo prineslo prihranke pri porabi proračuna na postavki plače zaposlenih ter pri podobnih izdatkih, ki jih ima občina v zvezi z njimi in njihovim delom, zmanjšala oziroma izničila pa bi se tudi aktualna prostorska stiska, ki pa je resnici na ljubo predvsem posledica slabega dela pri reševanju tega že dolgo znanega in pričakovanega problema. Z manj zaposlenimi na občini pa je na drugi strani seveda mnogo težje uresničevati razvojne projekte, župan si jih je na papirju zadal veliko, in celo z zakoni zahtevane naloge občine. Kako bi oziroma kako bo, ko bo župan obljubo uresničil, občina s kar 30 zaposlenimi manj izvajala vse naloge, ki jih ima oziroma udejanjala svoje razvojne projekte, ki si jih postavlja, pa jaz ne znam povedati, še predstavljati si tega ne zmorem. To, upajmo, ve župan Muhič, ki je takšno na nek način smelo obljubo, vsekakor je javnosti všečna, po zagotovo poglobljenem premisleku podal.
Je bil njegov premislek res poglobljen? Zanimivo namreč je, da v gradivu odloka o organizaciji občinske uprave, pod katerim se je podpisal kar sam, tokrat navaja morebitno zmanjšanje kadra le za od 6 do 8 %. To pa je seveda že bistvena razlika od obljubljenega.
MO NM - slovenski rekorder po številu zaposlenih
Kakor koli, novomeška občina ima danes med vsemi slovenskimi mestnimi občinami očitno daleč največ zaposlenih glede na število prebivalcev občine. Po par mesecev starih podatkih je na novomeški občini 96 zaposlenih (31. 5 2007). Občina pa ima skoraj 35.000 prebivalcev. To pomeni, da je v občinski upravi zaposlenih cca 2,75 oseb na 1000 prebivalcev. Ko primerjamo to s podatki iz drugih večjih slovenskih občin, vidimo, da je precej za Novim mestom, a vendarle na drugem mestu, občina Koper, ki ima »le« 2,55 zaposlenih na 1000 prebivalcev, Ljubljana jih ima denimo le 2,07, Kranj pa celo zgolj 1,78 zaposlenih na 1000 prebivalcev. (vir: http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=6912 ).
Še bolj zanimiva bi bila seveda primerjava števila zaposlenih glede na velikost proračuna občine – kar pa naj obelodani kdo drug.
Dvojni stroški
Če župan ni zmanjšal števila zaposlenih v upravi, pa se je zdaj vendarle lotil reorganizacije. Zanimivo je, da je za pripravo reorganizacije občinske uprave najel zunanjega izvajalca in to celo izvajalca s Ptuja. Zakaj je to sploh pomembno?
Najprej o vprašanju, ali občina sploh rabi zunanjo inštitucijo, da to delo opravi. V Ljubljani so ta odlok recimo pripravili kar znotraj uprave, s pomočjo projektne skupine, ki jo je ustanovil župan, vodil pa jo je podžupan Čerin. Zagotovo je tako bolj racionalno in bolj gospodarno.
Novomeška občina ima, kar je v tej zadevi pomembno povedati, vendarle že sprejet Odlok o organizaciji in delovnih področjih občinske uprave MO Novo mesto. Veljavni odlok pa v 22. členu pravi, da za kadrovske zadeve in za organizacijo dela v občinski upravi skrbi Kabinet župana - dejansko je to Kadrovska služba. Torej je povsem jasno, kdo bi za to moral poskrbeti, da občini ne bi bilo treba zapravljati denarja za najemanje zunanjih izvajalcev. Navsezadnje si lahko celo mislimo, da na občini daleč najbolje poznajo probleme, s katerimi se soočajo zaradi morebiti slabe organizacije uprave. Ker so na občini za izvajanje teh nalog zaposleni ustrezni strokovnjaki, pa mora biti nedvoumno tudi to, da morajo znati probleme oblikovanja ustrezne organizacijske sheme sposobni tudi rešiti.
Če se bo župan za vsa dela, ki jih morajo po odloku in sistemizaciji delovnih mest opravljati zaposleni na občini, odločal najemati drage zunanje izvajalce, potem nas ne sme čuditi, da bo še naprej ugotavljal, da večine zaposlenih na občini sploh ne rabi, ne bo nas pa smelo čuditi niti to, da mu bo zato vedno znova zmanjkovalo denarja v proračunu za druge zadeve, saj bo pač na eni strani plačeval tiste na občini, ki zaradi njegovih nenavadnih odločitev ne delajo, kar bi morali in mogli, na drugi strani pa bo plačeval še tiste zunaj občine, ki delajo tisto, kar bi morali in zmogli tisti na občini, če bi jih župan zadolžil. Skratka, spet narobe svet.
Vsekakor bo zanimiv podatek, treba ga bo še pridobiti, koliko denarja bo občina morala odtehtati zunanjemu izvajalcu za njegovo delo.
Druga polemike vredna reč pa je torej, da je župan za pripravo tega odloka najel podjetje s Ptuja – podjetje Sirius. Vem, da zveni čudno, ampak želim, da se sliši poudarek na tem, da najeto podjetje ni iz novomeške občine. Jaz nimam prav nič proti temu, da je podjetje s Ptuja in tudi ne, da je to Sirius. Če ima reference, jaz jih pri tem podjetju za tako delo sicer nisem našel, in ceno, ki je ugodnejša od drugih ponudnikov, potem naj dela. A župan bi moral misliti drugače, če bi želel ostati zvest samemu sebi. Ujel pa se je žal kar v lastno zanko. Pred časom je Muhič namreč na občinskem svetu skupaj s svojimi strankarskimi kolegi jasno in glasno povedal, da je treba dela, ki jih oddaja občina, poverjati podjetjem v lokalnem okolju. Zato da denar ostane tu. Sliši se prikupno. Toda zakaj potem tega dela niso oddali lokalnemu podjetju oziroma ustanovi, saj bi v lokalnem okolju lahko našli izvajalca za to nalogo, predvsem pa bi jo seveda lahko izvedli kar znotraj občinske uprave? Bi morda to lahko pojasnil direktor novomeške občinske uprave? Lahko pa da tudi ne bo. Skratka, delajo kakor jim kdaj ravno paše. Fleksibilnost trdnih načel.
Ključ od nepravih vrat
Reorganizacija torej. Mnogi, posebej radi pa sveži župani mislijo, da je reorganiziranje uprave čarobna formula do uspešnosti občine. Morda je. Kakor kje. V Novem mestu po mojem mnenju še zdaleč ni.
Kolikor je meni poznano delo v novomeški občinski upravi, vidim možnost doseganja večje učinkovitosti dela predvsem v kvalitetnejšem vodenju uprave, v sprejemanju pravočasnih in pravih odločitev, v sposobnosti oblikovanja kvalitetnih ciljev, v sposobnosti motiviranja zaposlenih in v ustvarjanju vzpodbudnih pogojev dela oziroma delovnega okolja in odnosov, v sposobnosti privabljanja najboljših kadrov v organizacijo, v motiviranju zunanjega okolja za doseganje ciljev organizacije … To vse pa je moč udejanjati praktično kar ob današnji podobi organizacije novomeške občine - le vodstveni kader mora biti dober. Reorganizacija je v oziru na obstoječo organizacijo občinske uprave dandanes, menim, najmanj učinkovit, najmanj relevanten ukrep.
Spremembe
O sami vsebini sprememb, ki jih pripravlja župan na področju organizacije občinske uprave z novim odlokom bi težje kaj kritičnega rekel, saj seveda nisem posvečen v to znanost in bolj detajlno tudi ne v naloge občine na prav vseh področjih. Navsezadnje pa imam oblikovano stališče, da je primerno županu prepustiti, da si organizacijo občinske uprave uredi po lastnih potrebah oziroma pričakovanjih, seveda pa skladno z zakonodajo – četudi intimno menim, da zapravlja čas in precej denarja za sploh ne nujen posel.
Toda. S pomočjo analogije se mi vendarle nemudoma postavi kakšno vprašanje ob pripravljenem odloku. Vem namreč, da se naloge občin, ki jih morajo po najrazličnejših zakonih opravljati, po obsegu med sabo ne razlikujejo kaj prida od občine do občine. Zato me enostavno čudi, da novomeški odlok nekaterih nalog, ki so navedene denimo v ljubljanskem tozadevnem odloku, ki je bil sprejet le par mesecev prej, sploh ne navaja. Da o tem, da je besedilo najbrž neizščiščeno, niti ne govorim. Primer? V 8. členu odloka, kjer navajajo naloge Kabineta župana, je recimo zapisano, da ta načrtuje in koordinira medobčinski, medregijsko in mednarodno sodelovanje, par alinej nižje pa piše, da kabinet opravlja naloge s področja mednarodnih odnosov MO Novo mesto. Mar ni slednje zaobjeto že v prvem? Ter v istem delu navaja tudi, da kabinet opravlja naloge s področja komuniciranja in odnosov z javnostmi, malo višje piše, da kabinet načrtuje in organizira obveščanje javnosti, malo nižje pa še, da kabinet sodeluje pri obveščanju na spletni strani MO Novo mesto. Mar ni prva navedena alineja povsem dovolj, ostalo pa navaden pleonazem? In tako naprej, da ne hodim ravno od dolgočasnega primera do dolgočasnega primera dalje …
Kar me je pri vsebini sprememb odloka tudi zelo presenetilo je, da se je župan odločil odpraviti službo notranje revizije, ki jo sicer terja 100. člen Zakona o financah. Župan Muhič se je to nalogo, ki pa mora potekati stalno, odločil poveriti kar zunanjemu izvajalcu. Le kdo to bo in koliko bo računal? Zanimivo je tudi, da si župan, kakor piše v odloku, očitno s pomočjo zunanjih izvajalcev revizije želi revidirati tudi delo ustanov, ki jim občina daje pomoč. V zadevo nisem povsem poklican, a se mi zdi, da tako enostavno pa ne moreš brskati po aktih oziroma bilancah ustanov, ki jim zgolj pomagaš. No, ničesar ne trdim, saj bodo to na seji najbrž že pojasnili.
Še bolj nenavadno me je zabavalo dejstvo, da se je župan odločil ukiniti tudi drugo delovno mesto, ki je bilo doslej organizirano izven organov občinske uprave, namreč službo za zaščito in reševanje, najbolj zato, ker naj bi te naloge odslej opravljali kar v Oddelku za družbene dejavnosti. Ali res to sodi tja?
Seveda me čudi tudi, da je župan z levo roko ukinil Oddelek za krajevne skupnosti in komunalne zadeve ter Oddelek za kmetijstvo in turizem. Ampak to je pač njegov pogled na organizacijo, ki mu bo kar najbolj služila v preostalih 3 letih mandata. Če ga bo vsaj do druge obravnave na občinskem svetu uspel strokovno obrazložiti, potem najbrž ne bo imel nikakršnih problemov pri potrditvi svojega predloga na občinskem svetu. Zaenkrat mu to obrazložiti še ni uspelo.
Pripravljen odlok neskladen s poslovnikom
Nikakor pa ni moč zanemariti in prepustiti volji župana vprašanja ustrezne priprave odloka in vodenja postopka. Zato je treba jasno povedati, da je župan Muhič občinskim svetnikom za 9. sejo v zakonskem roku dostavil nepopolno gradivo tega odloka, kar je povsem zadosten in celo nujen razlog, da se ga tokrat vrže z dnevnega reda. Problema sta dejansko dva – čas dostave gradiva in vsebina gradiva.
Obrazložitev k odloku je župan dostavil kasneje, kot je dostavil besedilo členov, ki ga je posredoval v zakonitem roku najmanj 14 dni pred sejo. Obrazložitev, ki mora sicer biti integralni del zadeve, pa je prispela šele teden dni za tem. To je seveda nedopustno, saj je povsem jasno, kako se pripravi odlok, ki se ga posreduje občinskemu svetu. V drugem odstavku 82. člena Poslovnika Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto pač tudi za župana jasno piše, in to mora vedeti tudi župan, da mora odlok vsebovati naslov odloka, besedilo členov in obrazložitev.
Pri tej šlampariji, gre za še en kamenček v mozaiku aktualne občine, ki pa poleg vsega ostalega tudi izkazuje neurejenost na občini ter nezadovoljivo kvaliteto vodenja in dela.
Toda ne le to, da je obrazložitev odloka župan svetnikom poslal šele teden dni kasneje, kakor je predvideno s poslovnikom, ampak povrhu obrazložitev odloka sploh ni ustrezno pripravljena.
Poglejmo si zato 82. člen Poslovnika Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto. V tretjem odstavku tega člena piše, da mora obrazložitev obsegati razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka.
Čeravno se obrazložitev k temu odloku sploh ne drži strukture, ki je (bila) na novomeški občini uveljavljena pri sprejemanju odlokov, lahko vendarle rečemo, če smo malce benevolentni, da so razlogi za sprejem odloka v obrazložitvi na kratko, a vseeno sila pavšalno navedeni, ocena stanja praktično ni navedena itd. Vsekakor pa v obrazložitvi odloka niso niti najmanj navedene finančne posledice sprejetja odloka – čeprav mora biti v grobem vsakomur povsem jasno, da takšne posledice bodo, recimo: novo ali zmanjšano zaposlovanje; nove tiskovine, žigi in sistem označevanja zaradi novih imen organov …, pa stroški dela priprave sprememb odloka, ki jih je opravil zunanji izvajalec, stroški zunanjega izvajalca revizije ipd.
Očitno ima torej župan še kar probleme s pripravo gradiv za občinski svet, čeprav je bil na te in podobne probleme opozarjan praktično iz seje v sejo v dosedanjem mandatu, saj se te napake, ki v preteklosti sploh niso bile praksa, že več mesecev ponavljajo. Upajmo, da ta navada ni postala županova železna srajca in del njegovega železnega repertoarja.
Primerjava gradiv
Bralcem, ki jih problem bolj podrobno zanima, predlagam tudi ogled gradiv za sprejem tozadevnih odlokov oziroma odlokov iz nekaterih drugih občin:
Ljubljana – odlok v 1. obravnavi
Ljubljana – odlok v 2. obravnavi
MO Maribor – odlok v 1. obravnavi
MO Kranj – odlok v 2. obravnavi
MO Koper - odlok
MO Nova gorica – odlok
MO Celje – odlok
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
Zaostajanje pri uresničevanju obljub
Župan Lojze Muhič še vedno ni uresničil svoje obljube, ki se glasi, da bo število zaposlenih v občinski upravi skrčil za 30%. To mu doslej ni uspelo niti v najmanjši meri. Zakaj se mu to zmanjšanje sploh zdi smotrno, ne vem, vem pa, da je to javno obljubil in vem, da se od politikov, posebej od takih, ki pravijo, da bodo boljši od prejšnjih in ostalih, pričakuje, da svoje obljube uresničujejo.
Zmanjšanje števila zaposlenih v občinski upravi bi zagotovo prineslo prihranke pri porabi proračuna na postavki plače zaposlenih ter pri podobnih izdatkih, ki jih ima občina v zvezi z njimi in njihovim delom, zmanjšala oziroma izničila pa bi se tudi aktualna prostorska stiska, ki pa je resnici na ljubo predvsem posledica slabega dela pri reševanju tega že dolgo znanega in pričakovanega problema. Z manj zaposlenimi na občini pa je na drugi strani seveda mnogo težje uresničevati razvojne projekte, župan si jih je na papirju zadal veliko, in celo z zakoni zahtevane naloge občine. Kako bi oziroma kako bo, ko bo župan obljubo uresničil, občina s kar 30 zaposlenimi manj izvajala vse naloge, ki jih ima oziroma udejanjala svoje razvojne projekte, ki si jih postavlja, pa jaz ne znam povedati, še predstavljati si tega ne zmorem. To, upajmo, ve župan Muhič, ki je takšno na nek način smelo obljubo, vsekakor je javnosti všečna, po zagotovo poglobljenem premisleku podal.
Je bil njegov premislek res poglobljen? Zanimivo namreč je, da v gradivu odloka o organizaciji občinske uprave, pod katerim se je podpisal kar sam, tokrat navaja morebitno zmanjšanje kadra le za od 6 do 8 %. To pa je seveda že bistvena razlika od obljubljenega.
MO NM - slovenski rekorder po številu zaposlenih
Kakor koli, novomeška občina ima danes med vsemi slovenskimi mestnimi občinami očitno daleč največ zaposlenih glede na število prebivalcev občine. Po par mesecev starih podatkih je na novomeški občini 96 zaposlenih (31. 5 2007). Občina pa ima skoraj 35.000 prebivalcev. To pomeni, da je v občinski upravi zaposlenih cca 2,75 oseb na 1000 prebivalcev. Ko primerjamo to s podatki iz drugih večjih slovenskih občin, vidimo, da je precej za Novim mestom, a vendarle na drugem mestu, občina Koper, ki ima »le« 2,55 zaposlenih na 1000 prebivalcev, Ljubljana jih ima denimo le 2,07, Kranj pa celo zgolj 1,78 zaposlenih na 1000 prebivalcev. (vir: http://www.maribor.si/dokument.aspx?id=6912 ).
Še bolj zanimiva bi bila seveda primerjava števila zaposlenih glede na velikost proračuna občine – kar pa naj obelodani kdo drug.
Dvojni stroški
Če župan ni zmanjšal števila zaposlenih v upravi, pa se je zdaj vendarle lotil reorganizacije. Zanimivo je, da je za pripravo reorganizacije občinske uprave najel zunanjega izvajalca in to celo izvajalca s Ptuja. Zakaj je to sploh pomembno?
Najprej o vprašanju, ali občina sploh rabi zunanjo inštitucijo, da to delo opravi. V Ljubljani so ta odlok recimo pripravili kar znotraj uprave, s pomočjo projektne skupine, ki jo je ustanovil župan, vodil pa jo je podžupan Čerin. Zagotovo je tako bolj racionalno in bolj gospodarno.
Novomeška občina ima, kar je v tej zadevi pomembno povedati, vendarle že sprejet Odlok o organizaciji in delovnih področjih občinske uprave MO Novo mesto. Veljavni odlok pa v 22. členu pravi, da za kadrovske zadeve in za organizacijo dela v občinski upravi skrbi Kabinet župana - dejansko je to Kadrovska služba. Torej je povsem jasno, kdo bi za to moral poskrbeti, da občini ne bi bilo treba zapravljati denarja za najemanje zunanjih izvajalcev. Navsezadnje si lahko celo mislimo, da na občini daleč najbolje poznajo probleme, s katerimi se soočajo zaradi morebiti slabe organizacije uprave. Ker so na občini za izvajanje teh nalog zaposleni ustrezni strokovnjaki, pa mora biti nedvoumno tudi to, da morajo znati probleme oblikovanja ustrezne organizacijske sheme sposobni tudi rešiti.
Če se bo župan za vsa dela, ki jih morajo po odloku in sistemizaciji delovnih mest opravljati zaposleni na občini, odločal najemati drage zunanje izvajalce, potem nas ne sme čuditi, da bo še naprej ugotavljal, da večine zaposlenih na občini sploh ne rabi, ne bo nas pa smelo čuditi niti to, da mu bo zato vedno znova zmanjkovalo denarja v proračunu za druge zadeve, saj bo pač na eni strani plačeval tiste na občini, ki zaradi njegovih nenavadnih odločitev ne delajo, kar bi morali in mogli, na drugi strani pa bo plačeval še tiste zunaj občine, ki delajo tisto, kar bi morali in zmogli tisti na občini, če bi jih župan zadolžil. Skratka, spet narobe svet.
Vsekakor bo zanimiv podatek, treba ga bo še pridobiti, koliko denarja bo občina morala odtehtati zunanjemu izvajalcu za njegovo delo.
Druga polemike vredna reč pa je torej, da je župan za pripravo tega odloka najel podjetje s Ptuja – podjetje Sirius. Vem, da zveni čudno, ampak želim, da se sliši poudarek na tem, da najeto podjetje ni iz novomeške občine. Jaz nimam prav nič proti temu, da je podjetje s Ptuja in tudi ne, da je to Sirius. Če ima reference, jaz jih pri tem podjetju za tako delo sicer nisem našel, in ceno, ki je ugodnejša od drugih ponudnikov, potem naj dela. A župan bi moral misliti drugače, če bi želel ostati zvest samemu sebi. Ujel pa se je žal kar v lastno zanko. Pred časom je Muhič namreč na občinskem svetu skupaj s svojimi strankarskimi kolegi jasno in glasno povedal, da je treba dela, ki jih oddaja občina, poverjati podjetjem v lokalnem okolju. Zato da denar ostane tu. Sliši se prikupno. Toda zakaj potem tega dela niso oddali lokalnemu podjetju oziroma ustanovi, saj bi v lokalnem okolju lahko našli izvajalca za to nalogo, predvsem pa bi jo seveda lahko izvedli kar znotraj občinske uprave? Bi morda to lahko pojasnil direktor novomeške občinske uprave? Lahko pa da tudi ne bo. Skratka, delajo kakor jim kdaj ravno paše. Fleksibilnost trdnih načel.
Ključ od nepravih vrat
Reorganizacija torej. Mnogi, posebej radi pa sveži župani mislijo, da je reorganiziranje uprave čarobna formula do uspešnosti občine. Morda je. Kakor kje. V Novem mestu po mojem mnenju še zdaleč ni.
Kolikor je meni poznano delo v novomeški občinski upravi, vidim možnost doseganja večje učinkovitosti dela predvsem v kvalitetnejšem vodenju uprave, v sprejemanju pravočasnih in pravih odločitev, v sposobnosti oblikovanja kvalitetnih ciljev, v sposobnosti motiviranja zaposlenih in v ustvarjanju vzpodbudnih pogojev dela oziroma delovnega okolja in odnosov, v sposobnosti privabljanja najboljših kadrov v organizacijo, v motiviranju zunanjega okolja za doseganje ciljev organizacije … To vse pa je moč udejanjati praktično kar ob današnji podobi organizacije novomeške občine - le vodstveni kader mora biti dober. Reorganizacija je v oziru na obstoječo organizacijo občinske uprave dandanes, menim, najmanj učinkovit, najmanj relevanten ukrep.
Spremembe
O sami vsebini sprememb, ki jih pripravlja župan na področju organizacije občinske uprave z novim odlokom bi težje kaj kritičnega rekel, saj seveda nisem posvečen v to znanost in bolj detajlno tudi ne v naloge občine na prav vseh področjih. Navsezadnje pa imam oblikovano stališče, da je primerno županu prepustiti, da si organizacijo občinske uprave uredi po lastnih potrebah oziroma pričakovanjih, seveda pa skladno z zakonodajo – četudi intimno menim, da zapravlja čas in precej denarja za sploh ne nujen posel.
Toda. S pomočjo analogije se mi vendarle nemudoma postavi kakšno vprašanje ob pripravljenem odloku. Vem namreč, da se naloge občin, ki jih morajo po najrazličnejših zakonih opravljati, po obsegu med sabo ne razlikujejo kaj prida od občine do občine. Zato me enostavno čudi, da novomeški odlok nekaterih nalog, ki so navedene denimo v ljubljanskem tozadevnem odloku, ki je bil sprejet le par mesecev prej, sploh ne navaja. Da o tem, da je besedilo najbrž neizščiščeno, niti ne govorim. Primer? V 8. členu odloka, kjer navajajo naloge Kabineta župana, je recimo zapisano, da ta načrtuje in koordinira medobčinski, medregijsko in mednarodno sodelovanje, par alinej nižje pa piše, da kabinet opravlja naloge s področja mednarodnih odnosov MO Novo mesto. Mar ni slednje zaobjeto že v prvem? Ter v istem delu navaja tudi, da kabinet opravlja naloge s področja komuniciranja in odnosov z javnostmi, malo višje piše, da kabinet načrtuje in organizira obveščanje javnosti, malo nižje pa še, da kabinet sodeluje pri obveščanju na spletni strani MO Novo mesto. Mar ni prva navedena alineja povsem dovolj, ostalo pa navaden pleonazem? In tako naprej, da ne hodim ravno od dolgočasnega primera do dolgočasnega primera dalje …
Kar me je pri vsebini sprememb odloka tudi zelo presenetilo je, da se je župan odločil odpraviti službo notranje revizije, ki jo sicer terja 100. člen Zakona o financah. Župan Muhič se je to nalogo, ki pa mora potekati stalno, odločil poveriti kar zunanjemu izvajalcu. Le kdo to bo in koliko bo računal? Zanimivo je tudi, da si župan, kakor piše v odloku, očitno s pomočjo zunanjih izvajalcev revizije želi revidirati tudi delo ustanov, ki jim občina daje pomoč. V zadevo nisem povsem poklican, a se mi zdi, da tako enostavno pa ne moreš brskati po aktih oziroma bilancah ustanov, ki jim zgolj pomagaš. No, ničesar ne trdim, saj bodo to na seji najbrž že pojasnili.
Še bolj nenavadno me je zabavalo dejstvo, da se je župan odločil ukiniti tudi drugo delovno mesto, ki je bilo doslej organizirano izven organov občinske uprave, namreč službo za zaščito in reševanje, najbolj zato, ker naj bi te naloge odslej opravljali kar v Oddelku za družbene dejavnosti. Ali res to sodi tja?
Seveda me čudi tudi, da je župan z levo roko ukinil Oddelek za krajevne skupnosti in komunalne zadeve ter Oddelek za kmetijstvo in turizem. Ampak to je pač njegov pogled na organizacijo, ki mu bo kar najbolj služila v preostalih 3 letih mandata. Če ga bo vsaj do druge obravnave na občinskem svetu uspel strokovno obrazložiti, potem najbrž ne bo imel nikakršnih problemov pri potrditvi svojega predloga na občinskem svetu. Zaenkrat mu to obrazložiti še ni uspelo.
Pripravljen odlok neskladen s poslovnikom
Nikakor pa ni moč zanemariti in prepustiti volji župana vprašanja ustrezne priprave odloka in vodenja postopka. Zato je treba jasno povedati, da je župan Muhič občinskim svetnikom za 9. sejo v zakonskem roku dostavil nepopolno gradivo tega odloka, kar je povsem zadosten in celo nujen razlog, da se ga tokrat vrže z dnevnega reda. Problema sta dejansko dva – čas dostave gradiva in vsebina gradiva.
Obrazložitev k odloku je župan dostavil kasneje, kot je dostavil besedilo členov, ki ga je posredoval v zakonitem roku najmanj 14 dni pred sejo. Obrazložitev, ki mora sicer biti integralni del zadeve, pa je prispela šele teden dni za tem. To je seveda nedopustno, saj je povsem jasno, kako se pripravi odlok, ki se ga posreduje občinskemu svetu. V drugem odstavku 82. člena Poslovnika Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto pač tudi za župana jasno piše, in to mora vedeti tudi župan, da mora odlok vsebovati naslov odloka, besedilo členov in obrazložitev.
Pri tej šlampariji, gre za še en kamenček v mozaiku aktualne občine, ki pa poleg vsega ostalega tudi izkazuje neurejenost na občini ter nezadovoljivo kvaliteto vodenja in dela.
Toda ne le to, da je obrazložitev odloka župan svetnikom poslal šele teden dni kasneje, kakor je predvideno s poslovnikom, ampak povrhu obrazložitev odloka sploh ni ustrezno pripravljena.
Poglejmo si zato 82. člen Poslovnika Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto. V tretjem odstavku tega člena piše, da mora obrazložitev obsegati razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka.
Čeravno se obrazložitev k temu odloku sploh ne drži strukture, ki je (bila) na novomeški občini uveljavljena pri sprejemanju odlokov, lahko vendarle rečemo, če smo malce benevolentni, da so razlogi za sprejem odloka v obrazložitvi na kratko, a vseeno sila pavšalno navedeni, ocena stanja praktično ni navedena itd. Vsekakor pa v obrazložitvi odloka niso niti najmanj navedene finančne posledice sprejetja odloka – čeprav mora biti v grobem vsakomur povsem jasno, da takšne posledice bodo, recimo: novo ali zmanjšano zaposlovanje; nove tiskovine, žigi in sistem označevanja zaradi novih imen organov …, pa stroški dela priprave sprememb odloka, ki jih je opravil zunanji izvajalec, stroški zunanjega izvajalca revizije ipd.
Očitno ima torej župan še kar probleme s pripravo gradiv za občinski svet, čeprav je bil na te in podobne probleme opozarjan praktično iz seje v sejo v dosedanjem mandatu, saj se te napake, ki v preteklosti sploh niso bile praksa, že več mesecev ponavljajo. Upajmo, da ta navada ni postala županova železna srajca in del njegovega železnega repertoarja.
Primerjava gradiv
Bralcem, ki jih problem bolj podrobno zanima, predlagam tudi ogled gradiv za sprejem tozadevnih odlokov oziroma odlokov iz nekaterih drugih občin:
Ljubljana – odlok v 1. obravnavi
Ljubljana – odlok v 2. obravnavi
MO Maribor – odlok v 1. obravnavi
MO Kranj – odlok v 2. obravnavi
MO Koper - odlok
MO Nova gorica – odlok
MO Celje – odlok
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
sobota, 29. september 2007
OBČINA ZA ZASEBNE ŽEPE
O čudni nameri župana Muhiča, da za preselitev dela občinske uprave najame zasebne prostore na Glavnem trgu 24, in to ob utemeljenem dejstvu, da ima novomeška občina za namestitev svojih delavcev v lasti za tak namen primerne prostore in objekte, ki so danes neizrabljeni, in da ima občina take prostore v lasti, kdo bi si mislil, celo tudi na Glavnem trgu 25.
Nekajkrat sem v zadnjem času zavil v fotogalerijo Fotopub, ta nekako od sredine letošnjega avgusta začasno gostuje ob novomeški tržnici v zgornjem nadstropju hiše Glavni trg 25, kjer so nekoč bil prostori trgovine Barve-laki, zatem trgovine Drogerie Markt, da bi potem lahko bili vrsto let neuporabljani, dokler ni semkaj letos za že omenjeno razstavo prišel Lokalpatriot.
Poglejmo to stvar malo bolj podrobno in z aktualne plati. 
SOSED JE OBČINA
Prostori na Glavnem trgu 25 niso kar tako. Za začetek povejmo zanimivost, da imajo svoje mesto povsem poleg hiše Glavni trg 24, v njej je bil nekoč tudi Dolenjski list, ki pa je zdaj v lasti podjetnika Freliha iz Šentruperta. Zakaj je to zanimivo? Zato je zanimivo, ker namerava oziroma želi župan Muhič, čeprav povrhu vsega nima v ta namen na razpolago niti enega evra v proračunu občine, prav v Frelihov objekt preseliti preko 20 od 100 zaposlenih v novomeški občinski upravi, za katere ob selitvi iz nekoč občinske stavbe Novi trg 6 menda ni dovolj prostora v obstoječih dveh občinskih upravnih objektih na Seidlovi cesti 1 in v rotovžu. Frelih svoj objekt že dva meseca aktivno prenavlja, da bi ga pripravil za vselitev delavcev občine.
Zanimivo je tudi to, da za razliko od Glavnega trga 24, ki je torej v zasebni lasti, prostori na Glavnem trgu 25 niso v zasebni lasti, ampak so kar v lasti novomeške občine. To je nekako jasno ne le iz tega, da tako pripovedujejo odgovorni na občini, ampak nenazadnje tudi iz dejstva, da si je Lokalpatriot za Fotopubovo razstavo prostore in ključe pridobil od občine, ne pa od koga drugega.
Pa še nekaj se mi zdi zelo vredno povedati. Ti občinski prostori sploh niso majhni. Ko sem bil na razstavi, nisem videl le prostorne dvorane, kjer so razstavljene fotografije, ampak sem pogledal še malo naokoli po tem dragocenem objektu. In ker se mi je zdelo vse skupaj zelo zanimivo, sem drugikrat prinesel s sabo še 30 metrov dolg meter ter z njim premeril to občinsko premoženje.
VELIKO JE LEPO
Razsežnosti občinskih prostorov na Glavnem trgu 25 so v kontekstu še ene v vrsti tragikomičnih občinskih zgodb impresivne.
PROSTOR ZA 24 PRESEŽNIH DELAVCEV
Zdaj vemo torej naslednje:
1. vemo, da ima občina v svoji lasti prostore na Glavnem trgu 25,
2. vemo, da so ti prostori veliki okoli 300 kvadratnih metrov, in
3. vemo, da občina rabi prostor za del svojih zaposlenih.
Bodimo točnejši in verjemimo medijem. Kot smo pač lahko prebrali pred kratkim v časopisu Dobro jutro išče občina prostore za tri svoje oddelke, namreč za Oddelek za družbene dejavnosti, Oddelek za krajevne skupnosti in komunalne zadeve ter za Inšpektorat. V prvem oddelku je zaposlenih 10 ljudi, v drugem 7 in v tretjem tudi 7 ljudi, skupaj torej občina očitno rabi dodaten prostor za 24 delavcev, od teh katerih so trije vodje oddelkov.
Takoj se seveda vprašamo, koliko površine rabimo za 24 zaposlenih pisarniških delavcev in ali je tak prostor, kot ga ima občina na Glavnem trgu 25, sploh primeren za ureditev delovnih mest za administracijo.
Kaj sploh urejamo?
Za vse navedeno lahko izrabimo prostor v zgornji etaži objekta in na podstrešju ter nekaj predprostora pred vhodom v stavbo, kletni wc pa je praktično nespremenljivo dejstvo.
Delovna mesta, ki jih bomo ustvarili, moramo smiselno grupirati oziroma ločevati na tri enote, ker gre za tri različne oddelke občine.
Seveda mora biti za vse zaposlene, to je pa menda vsakemu jasno, omogočena primerna naravna in umetna osvetlitev, zračenje, ogrevanje, imeti morajo dovolj in ustrezne priključke na elektriko, telefon, internet in ostale neobhodnosti. Slavno kadilnico bodo imeli zaposleni pa kar na prostem, za kar bomo naredili zgolj en nadstrešek na vhodnem pročelju v objekt, kamor bomo po novem pritisnili tudi preddverje.
Vse je povrhu vsega treba urediti tako, da bo po kasnejši zagotovitvi stalnih prostorov za delo občine na eni lokaciji, recimo z izgradnjo prizidka k stavbi Seidlova cesta 1, kar se bo ob tako »dinamičnem« delu občine, kakršnemu smo dandanes priča, zgodilo ob svetem nikoli, omogočeno enostavno in poceni preoblikovanje teh prostorov za drugo, mestnemu jedru primernejšo funkcijo kot pa so občinarske pisarne za delo od 7.00 do 15.00. Gre pač le za izhod v trenutni sili, ki je plod slabega načrtovanja občine in njenega počasnega dela.
Kaj torej terja od nas zakonodaja ob urejanju poslovnih zgradb oziroma pisarniških prostorov? Ozreti se moramo v »Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih«.
Imamo torej determinante, kako bi se pa zdaj lahko najbolj enostavno lotili funkcionalne zasnove po razpoložljivih prostorih?
Toda obstaja tudi druga, morda boljša možnost za občino, da reši svojo prostorsko stisko v lastnem objektu, ne da bi ji bilo treba drago najemati zasebne prostore.
Druga možnost je nekdanji vrtec Janko. Vrtec v tem objektu ne deluje že nekaj let, stavbe pa že par mesecev nasploh nihče ne uporablja – zadnji najemnik je bil RIC za svoj program PUM. Tudi ta objekt je torej ravno tako v lasti občine, je ravno tako več kot dovolj velika za namestitev 24 ljudi, se ravno tako nahaja ob že obstoječem upravnem objektu občine (nad Seidlovo cesto 1), potrebuje prenovo, … Če bi ga občina izkoristila in prenovila za svoje potrebe, bi tudi v tem primeru investirala v lasten objekt in ne bi zato prav nikomur plačevala nepotrebne najemnine … In vse to celo po tem, ko županu še niti najmanj ni uspelo zmanjšati števila zaposlenih v občinski upravi, kar je sicer obljubil, da bo storil.
Je komu z nekaj soli v glavi sploh še jasno, zakaj mora občina najemati zasebne prostore za namestitev svojih delavcev, ko pa ima na voljo odlične možnosti v lastnih objektih?
Tomaž Levičar
Nekajkrat sem v zadnjem času zavil v fotogalerijo Fotopub, ta nekako od sredine letošnjega avgusta začasno gostuje ob novomeški tržnici v zgornjem nadstropju hiše Glavni trg 25, kjer so nekoč bil prostori trgovine Barve-laki, zatem trgovine Drogerie Markt, da bi potem lahko bili vrsto let neuporabljani, dokler ni semkaj letos za že omenjeno razstavo prišel Lokalpatriot.
Poglejmo to stvar malo bolj podrobno in z aktualne plati.
SOSED JE OBČINA
Prostori na Glavnem trgu 25 niso kar tako. Za začetek povejmo zanimivost, da imajo svoje mesto povsem poleg hiše Glavni trg 24, v njej je bil nekoč tudi Dolenjski list, ki pa je zdaj v lasti podjetnika Freliha iz Šentruperta. Zakaj je to zanimivo? Zato je zanimivo, ker namerava oziroma želi župan Muhič, čeprav povrhu vsega nima v ta namen na razpolago niti enega evra v proračunu občine, prav v Frelihov objekt preseliti preko 20 od 100 zaposlenih v novomeški občinski upravi, za katere ob selitvi iz nekoč občinske stavbe Novi trg 6 menda ni dovolj prostora v obstoječih dveh občinskih upravnih objektih na Seidlovi cesti 1 in v rotovžu. Frelih svoj objekt že dva meseca aktivno prenavlja, da bi ga pripravil za vselitev delavcev občine.
Zanimivo je tudi to, da za razliko od Glavnega trga 24, ki je torej v zasebni lasti, prostori na Glavnem trgu 25 niso v zasebni lasti, ampak so kar v lasti novomeške občine. To je nekako jasno ne le iz tega, da tako pripovedujejo odgovorni na občini, ampak nenazadnje tudi iz dejstva, da si je Lokalpatriot za Fotopubovo razstavo prostore in ključe pridobil od občine, ne pa od koga drugega.
Pa še nekaj se mi zdi zelo vredno povedati. Ti občinski prostori sploh niso majhni. Ko sem bil na razstavi, nisem videl le prostorne dvorane, kjer so razstavljene fotografije, ampak sem pogledal še malo naokoli po tem dragocenem objektu. In ker se mi je zdelo vse skupaj zelo zanimivo, sem drugikrat prinesel s sabo še 30 metrov dolg meter ter z njim premeril to občinsko premoženje.
VELIKO JE LEPO
Razsežnosti občinskih prostorov na Glavnem trgu 25 so v kontekstu še ene v vrsti tragikomičnih občinskih zgodb impresivne.
V zgornjem nadstropju hiše Glavni trg 25 so v lasti občine trije prostori. Največji prostor, v tem je razstava, meri okoli 230 kvadratnih metrov, višina prostora je 3,2 metra. Drugi največji prostor v tem nadstropju meri okoli 50 kvadratnih metrov. Med obema pa je še tretji prostor, ki njiju povezuie, očitno so nekoč imeli v njem tudi čajno kuhinjo in morda garderobo, njegova površina pa je okoli 20 kvadratnih metrov. Skupaj ima občina v tem nadstropju torej okoli 300 kvadratnih metrov površine. 300 kvadratnih metrov sredi mestnega jedra! Nasproti rotovža! A ne le, da je tu 300 kvadratnih metrov. Še več jih je!
Na podstrešju, kamor vodi dolgo enoramno stopnišče je še preko 100 m2 potencialno uporabnih površin. Podstrešje je danes resda neurejeno, a ne rabimo prav dosti truda, da ga spravimo v kakšno drugo podobo in v bolj sofisticirano funkcijo.
V skromni kletni etaži te občinske nepremičnine pa je wc z umivalnikom ter dvema straniščnima školjkama.
PROSTOR ZA 24 PRESEŽNIH DELAVCEV
Zdaj vemo torej naslednje:
1. vemo, da ima občina v svoji lasti prostore na Glavnem trgu 25,
2. vemo, da so ti prostori veliki okoli 300 kvadratnih metrov, in
3. vemo, da občina rabi prostor za del svojih zaposlenih.
Bodimo točnejši in verjemimo medijem. Kot smo pač lahko prebrali pred kratkim v časopisu Dobro jutro išče občina prostore za tri svoje oddelke, namreč za Oddelek za družbene dejavnosti, Oddelek za krajevne skupnosti in komunalne zadeve ter za Inšpektorat. V prvem oddelku je zaposlenih 10 ljudi, v drugem 7 in v tretjem tudi 7 ljudi, skupaj torej občina očitno rabi dodaten prostor za 24 delavcev, od teh katerih so trije vodje oddelkov.
Takoj se seveda vprašamo, koliko površine rabimo za 24 zaposlenih pisarniških delavcev in ali je tak prostor, kot ga ima občina na Glavnem trgu 25, sploh primeren za ureditev delovnih mest za administracijo.
Kaj sploh urejamo?
Zdi se mi, da je naša naloga v razpoložljivih prostorih, urediti 3 pisarne za vodilne delavce, 21 delovnih mest za ostale zaposlene, vsaj eno sejno sobo, v kateri se po potrebi na delovnem sestanku lahko zbere tudi cel oddelek, torej maksimalno 10 ljudi, ter po možnosti še dodatne površine za skladiščenje spisov in pa seveda čajno kuhinjo ter moški in ženski wc. Mislim, da je to vse, kar rabimo. Uredimo lahko ob vsem tem še preddverje, kamor lahko po morebitni potrebi namestimo še vratarja, za kar občina zadnje časa rada namenja denar.
Za vse navedeno lahko izrabimo prostor v zgornji etaži objekta in na podstrešju ter nekaj predprostora pred vhodom v stavbo, kletni wc pa je praktično nespremenljivo dejstvo.
Delovna mesta, ki jih bomo ustvarili, moramo smiselno grupirati oziroma ločevati na tri enote, ker gre za tri različne oddelke občine.
Seveda mora biti za vse zaposlene, to je pa menda vsakemu jasno, omogočena primerna naravna in umetna osvetlitev, zračenje, ogrevanje, imeti morajo dovolj in ustrezne priključke na elektriko, telefon, internet in ostale neobhodnosti. Slavno kadilnico bodo imeli zaposleni pa kar na prostem, za kar bomo naredili zgolj en nadstrešek na vhodnem pročelju v objekt, kamor bomo po novem pritisnili tudi preddverje.
Vse je povrhu vsega treba urediti tako, da bo po kasnejši zagotovitvi stalnih prostorov za delo občine na eni lokaciji, recimo z izgradnjo prizidka k stavbi Seidlova cesta 1, kar se bo ob tako »dinamičnem« delu občine, kakršnemu smo dandanes priča, zgodilo ob svetem nikoli, omogočeno enostavno in poceni preoblikovanje teh prostorov za drugo, mestnemu jedru primernejšo funkcijo kot pa so občinarske pisarne za delo od 7.00 do 15.00. Gre pač le za izhod v trenutni sili, ki je plod slabega načrtovanja občine in njenega počasnega dela.
Kaj torej terja od nas zakonodaja ob urejanju poslovnih zgradb oziroma pisarniških prostorov? Ozreti se moramo v »Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih«.
Pravilnik v 64. členu terja, da mora delodajalec zagotoviti vsaj 8 m2 osnovne površine na posamezni delovni prostor. To je malo. Poglejmo še v kak arhitekturni priročnik. Ti pa sugerirajo, da 1 administrativni delavec, ki ima povrhu še potrebo po zaupnosti ali posebno potrebo po koncentraciji pri delu, recimo, da gre v našem primeru za nekaj takega, rabi za delo prostor, katerega površina je okoli 12 kvadratnih metrov. Seveda so v to vključene tudi odlagalne površine in površine za gibanje. 12 m2 je kar razkošno, posebej v primeru, ko se delovne prostore ureja v skupnem prostoru, in vem, da ima davkoplačevalce, da bi občinarjem odmeril kar najmanj. Zato vzemimo za naš primer aritmetično sredino med tema vrednostima in imejmo tu 10 m2 na delovno mesto, da ne bo kdo rekel, da delavce manipulativno stiskamo v neke majhne luknje, samo zato ker se želimo izogniti najemanju dragih in razkošnih zasebnih prostorov.
Imamo torej determinante, kako bi se pa zdaj lahko najbolj enostavno lotili funkcionalne zasnove po razpoložljivih prostorih?
No, naredimo lahko recimo tako, da v podstrešju uredimo eno ali dve sejni sobi - za tiste, ki težje hodijo po stopnicah, to sicer ni najugodneje, a kaj pa moremo -, na podstrešju naredimo tudi zadosten prostor za priročni arhiv treh oddelkov, lahko pa tudi kakšno dodatno delovno mesto.
V spodnja večja prostora, ki bosta prava delovna dvorana, namestimo delovna mesta za zaposlene, v povezovalnem manjšem prostoru, ki je med njima, pa uredimo majhno čajno kuhinjo z nekaj sedišči. Tu bodo delavci po potrebi lahko malicali. V novozgrajenem preddverju v objekt, to bo pred obstoječim pročeljem hiše, bomo namestili morebitnega vratarja in nekakšno kadilnico, seveda tako, da se bo od daleč videlo, kdo spet zapravlja čas in davkoplačevalski denar s kajenjem, ter tu morda še nekaj sedišč v maniri nekake čakalnice.
V kleti je pač skromni wc, ki ga lahko po potrebi tudi povečamo s prodorom v javni wc ali pa z novim dodatnim izkopom pred stavbo. A zaenkrat raje ne komplicirajmo.
Za ureditev 24 delovnih mest imamo torej na voljo vsaj 280 kvadratnih metrov (230 m2 + 50 m2) v eni etaži. Upoštevajoč velikost delovnega mesta, ki smo si jo izbrali, za 24 delovnih mest porabimo potemtakem 240 m2 prostora. Na to površino dodajmo še recimo vsaj 20% za komunikacije med delovnimi mesti. Skupaj nam to znese 288 m2, kar je v celoti 8 kvadratnih metrov premalo (24 x 12 m2 = 288 m2 - mi imamo na voljo dejansko 280 m2), a vendarle gre za tako majhno razliko, za manj kot 0,5 m2 na zaposlenega, da jo spodoben arhitekt ob načrtovanju zlahka kompenzira - tako ali pa tako pa je na podstrešju na razpolago še dovolj prostora.
Prostor za delavce bomo uredili v podobi delovne dvorane, pravzaprav dveh delovnih dvoran. Tak tip zasnove delovnih prostorov, kjer se desetine delavcev nahaja v enem skupnem prostoru, šef pa je skrit v svojem steklenjaku, iz katerega nadzira ali se kaj dela ali se prav nič ne dela ter se po potrebi, ko ga recimo obišče lepa tajnica, zakrije še z žaluzijami, poznajo mnogi vsaj iz ameriških filmov. Danes se taka delovne mesta ureja malo humaneje s celicami, kjer je okoli posameznega delovnega prostora cca 1,8 metra visoka recimo lesena pregradna stena, ki posamezno delovno mesto vizualno in tudi nekoliko zvočno izolira. Tako bomo naredili tudi pri nas.
Prostorov za vodilne delavce oddelkov ne bomo ločevali po velikosti, morebiti le minimalno ob konkretnem načrtovanju, pač pa bodo poudarjeni oziroma ločeni od ostalih delavcev v delovni dvorani s predelno steno v celi višini etaže, lahko stekleno z žaluzijami, ki omogoča ob pretoku pogledov vseeno večjo zaupnost vodilnega delavca in njihovih posameznih strank – za večje skupine in za ostale pa za zagotovitev tega itak služijo sejne sobe.
ČAS JE DENAR
Zdaj vemo torej tudi že to, da so prostori na Glavnem trgu 25 povsem dovolj veliki, da bi tu našlo prostor 24 zaposlenih občinarjev. Vprašamo pa se lahko še, če je selitev semkaj možna hitro in brez večjih stroškov.
Odgovor je enostaven: Ne gre čez noč. Če bi občina ureditev načrtovala pred nekaj meseci, za ta problem je vedela že zdavnaj, bi zdaj bile stvari lahko že rešene. Imela bi projekt, pridobila bi potrebna dovoljenja, najela izvajalce in torej investirala v prenovo oziroma ureditev lastnih prostorov, s čimer bi na dolgi rok ohranjala oziroma krepila vrednost lastni, ne pa tuji nepremičnini. Kakor koli, čez noč te stvari žal ne gredo, gredo pa lahko precej hitro, če nekdo ve, kaj bi rad.
ŽUPAN IN FRELIH
In zdaj se čisto preprosto vprašamo, zakaj občina, ki mora rešiti svojo prostorsko stisko, za drag denar najema zasebne prostore na Glavnem trgu 24, ti so v lasti podjetnika Freliha iz Šentruperta, ki jih za občino tudi prenavlja, svoje prostore v sosednjem objektu na Glavnem trgu 25, ki so več kot pravšnji za namestitev tistih 24 zaposlenih, pa pušča vnemar. Mar ni to negospodarno? Odgovor je seveda kot na dlani. In to počne ravno župan Muhič, ki je nekoč govoril, da je gospodar in celo da je gospodarstvenik.
Pa sem mislil, da je ekonomija malce bolj eksaktna veda …
DRUGA MOŽNOST
Glavni trg 25 sem vzel samo za lep primer prikaza nesmotrnosti odločitev župana. Gre za grd cinizem, da župan najame zasebne prostore, ob tem pa ima v sosednji stavbi lastne, ki so lahko povsem primerni za isti namen in so še povsem neizkoriščeni.
Za ureditev 24 delovnih mest imamo torej na voljo vsaj 280 kvadratnih metrov (230 m2 + 50 m2) v eni etaži. Upoštevajoč velikost delovnega mesta, ki smo si jo izbrali, za 24 delovnih mest porabimo potemtakem 240 m2 prostora. Na to površino dodajmo še recimo vsaj 20% za komunikacije med delovnimi mesti. Skupaj nam to znese 288 m2, kar je v celoti 8 kvadratnih metrov premalo (24 x 12 m2 = 288 m2 - mi imamo na voljo dejansko 280 m2), a vendarle gre za tako majhno razliko, za manj kot 0,5 m2 na zaposlenega, da jo spodoben arhitekt ob načrtovanju zlahka kompenzira - tako ali pa tako pa je na podstrešju na razpolago še dovolj prostora.
Prostor za delavce bomo uredili v podobi delovne dvorane, pravzaprav dveh delovnih dvoran. Tak tip zasnove delovnih prostorov, kjer se desetine delavcev nahaja v enem skupnem prostoru, šef pa je skrit v svojem steklenjaku, iz katerega nadzira ali se kaj dela ali se prav nič ne dela ter se po potrebi, ko ga recimo obišče lepa tajnica, zakrije še z žaluzijami, poznajo mnogi vsaj iz ameriških filmov. Danes se taka delovne mesta ureja malo humaneje s celicami, kjer je okoli posameznega delovnega prostora cca 1,8 metra visoka recimo lesena pregradna stena, ki posamezno delovno mesto vizualno in tudi nekoliko zvočno izolira. Tako bomo naredili tudi pri nas.
Prostorov za vodilne delavce oddelkov ne bomo ločevali po velikosti, morebiti le minimalno ob konkretnem načrtovanju, pač pa bodo poudarjeni oziroma ločeni od ostalih delavcev v delovni dvorani s predelno steno v celi višini etaže, lahko stekleno z žaluzijami, ki omogoča ob pretoku pogledov vseeno večjo zaupnost vodilnega delavca in njihovih posameznih strank – za večje skupine in za ostale pa za zagotovitev tega itak služijo sejne sobe.
ČAS JE DENAR
Zdaj vemo torej tudi že to, da so prostori na Glavnem trgu 25 povsem dovolj veliki, da bi tu našlo prostor 24 zaposlenih občinarjev. Vprašamo pa se lahko še, če je selitev semkaj možna hitro in brez večjih stroškov.
Odgovor je enostaven: Ne gre čez noč. Če bi občina ureditev načrtovala pred nekaj meseci, za ta problem je vedela že zdavnaj, bi zdaj bile stvari lahko že rešene. Imela bi projekt, pridobila bi potrebna dovoljenja, najela izvajalce in torej investirala v prenovo oziroma ureditev lastnih prostorov, s čimer bi na dolgi rok ohranjala oziroma krepila vrednost lastni, ne pa tuji nepremičnini. Kakor koli, čez noč te stvari žal ne gredo, gredo pa lahko precej hitro, če nekdo ve, kaj bi rad.
ŽUPAN IN FRELIH
In zdaj se čisto preprosto vprašamo, zakaj občina, ki mora rešiti svojo prostorsko stisko, za drag denar najema zasebne prostore na Glavnem trgu 24, ti so v lasti podjetnika Freliha iz Šentruperta, ki jih za občino tudi prenavlja, svoje prostore v sosednjem objektu na Glavnem trgu 25, ki so več kot pravšnji za namestitev tistih 24 zaposlenih, pa pušča vnemar. Mar ni to negospodarno? Odgovor je seveda kot na dlani. In to počne ravno župan Muhič, ki je nekoč govoril, da je gospodar in celo da je gospodarstvenik.
Pa sem mislil, da je ekonomija malce bolj eksaktna veda …
DRUGA MOŽNOST
Glavni trg 25 sem vzel samo za lep primer prikaza nesmotrnosti odločitev župana. Gre za grd cinizem, da župan najame zasebne prostore, ob tem pa ima v sosednji stavbi lastne, ki so lahko povsem primerni za isti namen in so še povsem neizkoriščeni.
Toda obstaja tudi druga, morda boljša možnost za občino, da reši svojo prostorsko stisko v lastnem objektu, ne da bi ji bilo treba drago najemati zasebne prostore.
Druga možnost je nekdanji vrtec Janko. Vrtec v tem objektu ne deluje že nekaj let, stavbe pa že par mesecev nasploh nihče ne uporablja – zadnji najemnik je bil RIC za svoj program PUM. Tudi ta objekt je torej ravno tako v lasti občine, je ravno tako več kot dovolj velika za namestitev 24 ljudi, se ravno tako nahaja ob že obstoječem upravnem objektu občine (nad Seidlovo cesto 1), potrebuje prenovo, … Če bi ga občina izkoristila in prenovila za svoje potrebe, bi tudi v tem primeru investirala v lasten objekt in ne bi zato prav nikomur plačevala nepotrebne najemnine … In vse to celo po tem, ko županu še niti najmanj ni uspelo zmanjšati števila zaposlenih v občinski upravi, kar je sicer obljubil, da bo storil.
Je komu z nekaj soli v glavi sploh še jasno, zakaj mora občina najemati zasebne prostore za namestitev svojih delavcev, ko pa ima na voljo odlične možnosti v lastnih objektih?
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
ponedeljek, 24. september 2007
8. SEJA – MED NOTAMI IN IGRO
O že sredi septembra propadlih julijskih načrtih župana Muhiča za delo občinskega sveta.
V četrtek bo nova seja novomeškega občinskega sveta. To bo 8. seja odkar občino vodi Lojze Muhič. Tudi ta seja je po obsegu gradiva še bolj pa po njegovi zahtevnosti precej uboga. Med poletjem na občini očitno niso uspeli pripraviti kaj dosti bistvenega za občinski svet. Občinski svet bo zato obravnaval praktično le gradiva v 2. obravnavi, ki so skoraj identična onim v 1. obravnavi, s temi torej sploh ni bilo kaj dosti posla, obravnaval pa bo tudi manjše popravke nekaterih dokumentov. Potem je pa tu še nekaj klasike kadrovanja na občinske stolčke in prodajanja nepremičnin. Nič posebnega. Še slabše in zelo simptomatično pa je, da župan ne uresničuje niti lastnih najnovejših planov.
O čem govorim? Tokrat govorim o tem, da je na 7. seji občinskega sveta, potekala je julija, župan občinskemu svetu pri točki odgovori na vprašanja in pobude svetnikov predstavil okvirni program gradiv za obravnavo na občinskem svetu Mestne občine Novo mesto za leto 2007. Za posamezen dokument oziroma nalogo je v gradivu navedel tudi predviden čas obravnave na občinskem svetu.
Pustimo ob strani misel, da je malce smešno tak program predstavljati v drugi polovici leta, na katerega se vse skupaj nanaša, in poglejmo raje, kaj novega je župan pred zgolj dobrima dvema mesecema načrtoval dati v obravnavo na septembrski seji občinskega sveta:
1. Prostorski načrt za Turkov hrib – 1. obravnava;
2. Program opremljanja zemljišč za gradnjo na območju MO NM – 1. obravnava;
3. Spremembe in dopolnitve PUP za mestno jedro Novega mesta – 1. obravnava;
4. Prostorski načrt nadomestna gospodarska cona ob Straški cesti – 1. obravnava;
5. Spremembe in dopolnitve UN Livada – 1. obravnava;
6. Sporazum o delitvi premoženja med MO NM, Občino Straža in Občino Šmarješke Toplice;
7. Sprememba odloka o proračunu za leto 2007;
8. Opredelitev MO NM do gojenja gensko spremenjenih organizmov;
9. Spremembe in dopolnitve Poslovnika o delu občinskega sveta.
Pa poglejmo še rezultat:
http://www.novomesto.si/si/obcina/svet/seje/?id=87
Na dnevni red 8. seje je od 9 (devetih) zgoraj navedenih točk, ki jih je župan povsem sam načrtoval, torej uspel od julija do srede septembra pripraviti zgolj eno samo točko, namreč »Opredelitev MO NM do gojenja gensko spremenjenih organizmov«, ki je pod malce drugačnim imenom 12. točka trenutnega dnevnega reda septembrske seje. Morda bo na dnevi red uspela priti še točka glede spremembe poslovnika občinskega sveta, za kar pa je itak bolj ali manj poskrbel občinski svet sam. To pa je tudi vse.
Tega sploh ne bi posebej omenjal, če bi županu načrte dela pripravljal jaz, bil bi najbrž sila zahteven, in če bi načrt bil pripravljen vsaj kako leto nazaj, kar bi bilo lahko opravičilo, da se človek lahko reče, da se je malce »zakalkuliral«. A ni tako, načrt si je po lastni podobi pripravil župan sam in to je naredil le dobra dva meseca nazaj.
Kje je problem našega župana? Kdo na občini pravzaprav planira, izvaja in nadzira delo? Pravzaprav ve vse to le župan sam, ki je skladatelj te štiriletne novomeške simfonije.
Lahko je problem v glede na obstoječi kadrovski potencial nerealnem načrtovanju dela, kar bi bila velika napaka vodstva občine, lahko je problem v vodenju in predvsem v nadzoru dela, kar bi tudi bila velika napaka vodstva, lahko je problem v preveč permisivnem odnosu do zunanjih izvajalcev, kar bi zopet bila napaka zgolj vodstva občine, lahko je problem v nezmožnosti motiviranja, kar bi zopet bila napaka saj vemo koga … Bomo še videli.
A pod črto vsega tega je važno le to, da ob tako zelo neintenzivnem delu novomeška občina iz meseca v mesec bolj zaostaja za konkurenco in ustavlja možnosti za razvoj v bodoče. Kar pa ni zgolj napaka ali celo zmota, ampak je že velik problem novomeške občine in prebivalcev.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
(fotografija: Knjigarna Goga, 13. avgust 2007; dvorišče Interne bolnice, 13. avgust 2007)
V četrtek bo nova seja novomeškega občinskega sveta. To bo 8. seja odkar občino vodi Lojze Muhič. Tudi ta seja je po obsegu gradiva še bolj pa po njegovi zahtevnosti precej uboga. Med poletjem na občini očitno niso uspeli pripraviti kaj dosti bistvenega za občinski svet. Občinski svet bo zato obravnaval praktično le gradiva v 2. obravnavi, ki so skoraj identična onim v 1. obravnavi, s temi torej sploh ni bilo kaj dosti posla, obravnaval pa bo tudi manjše popravke nekaterih dokumentov. Potem je pa tu še nekaj klasike kadrovanja na občinske stolčke in prodajanja nepremičnin. Nič posebnega. Še slabše in zelo simptomatično pa je, da župan ne uresničuje niti lastnih najnovejših planov.
O čem govorim? Tokrat govorim o tem, da je na 7. seji občinskega sveta, potekala je julija, župan občinskemu svetu pri točki odgovori na vprašanja in pobude svetnikov predstavil okvirni program gradiv za obravnavo na občinskem svetu Mestne občine Novo mesto za leto 2007. Za posamezen dokument oziroma nalogo je v gradivu navedel tudi predviden čas obravnave na občinskem svetu.
Pustimo ob strani misel, da je malce smešno tak program predstavljati v drugi polovici leta, na katerega se vse skupaj nanaša, in poglejmo raje, kaj novega je župan pred zgolj dobrima dvema mesecema načrtoval dati v obravnavo na septembrski seji občinskega sveta:
1. Prostorski načrt za Turkov hrib – 1. obravnava;
2. Program opremljanja zemljišč za gradnjo na območju MO NM – 1. obravnava;
3. Spremembe in dopolnitve PUP za mestno jedro Novega mesta – 1. obravnava;
4. Prostorski načrt nadomestna gospodarska cona ob Straški cesti – 1. obravnava;
5. Spremembe in dopolnitve UN Livada – 1. obravnava;
6. Sporazum o delitvi premoženja med MO NM, Občino Straža in Občino Šmarješke Toplice;
7. Sprememba odloka o proračunu za leto 2007;
8. Opredelitev MO NM do gojenja gensko spremenjenih organizmov;
9. Spremembe in dopolnitve Poslovnika o delu občinskega sveta.
Pa poglejmo še rezultat:
http://www.novomesto.si/si/obcina/svet/seje/?id=87
Na dnevni red 8. seje je od 9 (devetih) zgoraj navedenih točk, ki jih je župan povsem sam načrtoval, torej uspel od julija do srede septembra pripraviti zgolj eno samo točko, namreč »Opredelitev MO NM do gojenja gensko spremenjenih organizmov«, ki je pod malce drugačnim imenom 12. točka trenutnega dnevnega reda septembrske seje. Morda bo na dnevi red uspela priti še točka glede spremembe poslovnika občinskega sveta, za kar pa je itak bolj ali manj poskrbel občinski svet sam. To pa je tudi vse.
Tega sploh ne bi posebej omenjal, če bi županu načrte dela pripravljal jaz, bil bi najbrž sila zahteven, in če bi načrt bil pripravljen vsaj kako leto nazaj, kar bi bilo lahko opravičilo, da se človek lahko reče, da se je malce »zakalkuliral«. A ni tako, načrt si je po lastni podobi pripravil župan sam in to je naredil le dobra dva meseca nazaj.
Kje je problem našega župana? Kdo na občini pravzaprav planira, izvaja in nadzira delo? Pravzaprav ve vse to le župan sam, ki je skladatelj te štiriletne novomeške simfonije.
Lahko je problem v glede na obstoječi kadrovski potencial nerealnem načrtovanju dela, kar bi bila velika napaka vodstva občine, lahko je problem v vodenju in predvsem v nadzoru dela, kar bi tudi bila velika napaka vodstva, lahko je problem v preveč permisivnem odnosu do zunanjih izvajalcev, kar bi zopet bila napaka zgolj vodstva občine, lahko je problem v nezmožnosti motiviranja, kar bi zopet bila napaka saj vemo koga … Bomo še videli.
A pod črto vsega tega je važno le to, da ob tako zelo neintenzivnem delu novomeška občina iz meseca v mesec bolj zaostaja za konkurenco in ustavlja možnosti za razvoj v bodoče. Kar pa ni zgolj napaka ali celo zmota, ampak je že velik problem novomeške občine in prebivalcev.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
(fotografija: Knjigarna Goga, 13. avgust 2007; dvorišče Interne bolnice, 13. avgust 2007)
torek, 18. september 2007
VSAJ 480 UR?
O hitrosti odzivanja Mestne občine Novo mesto na probleme in problemčke.
V trebanjski občini so se odločili za projekt 48-urni odziv na vsak problem v občini. Umno. In urno. Tudi v svetu poznajo podobne projekte, celo v 24 urah se želijo marsikje odzvati na probleme svojih prebivalcev oziroma svojega mesta. To seveda velja za enostavnejše vrste problemov, kot so recimo popravilo klopi, ki so jih načeli vandali, pa zamenjava žarnic na javni razsvetljavi, odmašitev odtokov meteorne vode, odstranitev porušenih dreves ter grafitov in razna druga »drobna« opravila oziroma popravila. Pač tisto, kar je dejansko možno, če je sistem dobro organiziran, nemudoma urediti. Celo na vprašanja občanov bodo v Trebnjem, pravijo, odgovorili v 48 urah.
Tudi v Novem mestu bi bil takšen projekt sila dobrodošel. Posebej zato ker je očitno, da dandanes celo v mesecu dni ne odgovorijo niti na vprašanje mestnega svetnika, kaj šele, da bi odgovor objavili na spletni strani, kar sem jim kot svetnik tudi že predlagal. Svet bi bil tedaj lepši za vse. Pa nič. Še slabše je, v Novem mestu so klopi recimo marsikje polomljene že več mesecev pa ni še nihče reagiral, podobno vemo za sprehajalne poti, tudi mnogi smetnjaki ostajajo uničeni, tudi kakšna taka luč se najde, celo otroška igrala ostajajo pokvarjena mesece in mesece. In tako naprej. Človek se vpraša ali odgovorni živijo v nekem drugem prostoru, so res le v pisarnah ali pa jim je za to enostavno malo mar. 48-urni odzivni čas bi bil za Mestno občino Novo mesto kar (pre)hud zalogaj.
V zadnjih 10 dneh denimo mimobežno opazujem en sila preprost izziv za občino. Na sprehajališče Primičeve Julije (pod lekarno) je pred dobrim tednom dni z drevesa padla malce večja veja pa tudi drevo je zelo poškodovano. Menda ga je udarila strela, so mi po ogledu stanja povedali kolegi strokovnjaki. Toda tako veja, ki bi jo lahko odstranili mimogrede, kot poškodovano drevo sta še kar tam. Vejo so sicer včeraj zbrcali stran, da se je naredil normalen prehod.
Drevo resda raste na parceli, ki je last Splošne bolnice Novo mesto, ta je za ureditev poti dala soglasje občini, a od te seveda upravičeno pričakuje tudi, da bo pot in zelenje ob njej ustrezno vzdrževala.
Da o tistem ubogem porušenem drevesu, ki že tedne in tedne leži v vodi sploh ne govorimo.
Bi novomeška občina za začetek torej začela vsaj s projektom 480-urni odziv na vsak problem v občini? Ali pa bi bil tudi to prehud izziv?
Namesto, da bi bila novomeška občina v načinu svojega dela zgled ostalim, manjšim občinam na Dolenjskem, bila njihovo vodilo, moramo danes ideje in dejanja drugih v naši okolici v resnici le občudovati.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
V trebanjski občini so se odločili za projekt 48-urni odziv na vsak problem v občini. Umno. In urno. Tudi v svetu poznajo podobne projekte, celo v 24 urah se želijo marsikje odzvati na probleme svojih prebivalcev oziroma svojega mesta. To seveda velja za enostavnejše vrste problemov, kot so recimo popravilo klopi, ki so jih načeli vandali, pa zamenjava žarnic na javni razsvetljavi, odmašitev odtokov meteorne vode, odstranitev porušenih dreves ter grafitov in razna druga »drobna« opravila oziroma popravila. Pač tisto, kar je dejansko možno, če je sistem dobro organiziran, nemudoma urediti. Celo na vprašanja občanov bodo v Trebnjem, pravijo, odgovorili v 48 urah.
Tudi v Novem mestu bi bil takšen projekt sila dobrodošel. Posebej zato ker je očitno, da dandanes celo v mesecu dni ne odgovorijo niti na vprašanje mestnega svetnika, kaj šele, da bi odgovor objavili na spletni strani, kar sem jim kot svetnik tudi že predlagal. Svet bi bil tedaj lepši za vse. Pa nič. Še slabše je, v Novem mestu so klopi recimo marsikje polomljene že več mesecev pa ni še nihče reagiral, podobno vemo za sprehajalne poti, tudi mnogi smetnjaki ostajajo uničeni, tudi kakšna taka luč se najde, celo otroška igrala ostajajo pokvarjena mesece in mesece. In tako naprej. Človek se vpraša ali odgovorni živijo v nekem drugem prostoru, so res le v pisarnah ali pa jim je za to enostavno malo mar. 48-urni odzivni čas bi bil za Mestno občino Novo mesto kar (pre)hud zalogaj.
V zadnjih 10 dneh denimo mimobežno opazujem en sila preprost izziv za občino. Na sprehajališče Primičeve Julije (pod lekarno) je pred dobrim tednom dni z drevesa padla malce večja veja pa tudi drevo je zelo poškodovano. Menda ga je udarila strela, so mi po ogledu stanja povedali kolegi strokovnjaki. Toda tako veja, ki bi jo lahko odstranili mimogrede, kot poškodovano drevo sta še kar tam. Vejo so sicer včeraj zbrcali stran, da se je naredil normalen prehod.
Drevo resda raste na parceli, ki je last Splošne bolnice Novo mesto, ta je za ureditev poti dala soglasje občini, a od te seveda upravičeno pričakuje tudi, da bo pot in zelenje ob njej ustrezno vzdrževala.
Da o tistem ubogem porušenem drevesu, ki že tedne in tedne leži v vodi sploh ne govorimo.
Bi novomeška občina za začetek torej začela vsaj s projektom 480-urni odziv na vsak problem v občini? Ali pa bi bil tudi to prehud izziv?
Namesto, da bi bila novomeška občina v načinu svojega dela zgled ostalim, manjšim občinam na Dolenjskem, bila njihovo vodilo, moramo danes ideje in dejanja drugih v naši okolici v resnici le občudovati.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
(Fotografije: porušeno drevo v Krki in poškodovano drevo, 16. september 2007; poškodovana klop, 18. september 2007)
Naročite se na:
Objave (Atom)