Novo mesto in svet

sreda, 20. marec 2013

NOVOMEŠKI ODGOVORI: MAJDA KUŠER AMBROŽIČ, ravnateljica vrtca

V novomeških vrtcih dela Majda že 36 let. Sedaj je ravnateljica vrtca Ciciban. Neprešteto število Novomeščanov je spoznala ob njihovem kobacanju in prvih korakih ter imela možnost vsaj pri nekaterih med njimi opazovati, kako postajajo, kar so ji kot cicibančki med zlaganjem kock v stolp povedali, da bodo: od policajev in pevcev, preko košarkarjev in bogatašev, do pekov in zdravnikov. Le kdo je postal, kar je tedaj želel?

Foto: Tomaž Levičar, 03/2013

Kdo vam je izbral ime in zakaj takšno?

Ime mi je izbrala krstna botra Marica iz Celja. Ne poznam razloga, se pa na
ime že celo življenje navajam.

Kje živite?

Že 15. leto živim z možem, sinovoma, mamo in psičko v Beli Cerkvi.

Kje bi radi živeli?

Nikjer drugje. Bi pa za razliko od meščanov, ki imajo vikend na deželi, jaz imela vikend - stanovanje v mestu. V kakšnem manjšem bloku v centru.

Kje pa bi bili zdajle najraje?

Tukaj, kjer sem. Doma. Po službi, ki jo imam rada in mi zato ne predstavlja hudega napora, sem rada doma, na toplem in v miru.

Vaš najljubši delček Novega mesta in njegove okolice?

Zagotovo je to Glavni trg, saj me nanj veže mnogo spominov iz najstniških in mladostniških let. Ko sem za vikende prihajala iz Ljubljane domov in me je mama poslala v trgovino, na tržnico, sem uživala v vrvenju množice ljudi, ki so imeli enake opravke. Večinoma smo nakupe zaključevali v "ribji" in če sem kupovala stvari za sobotno kosilo, je znalo biti kuhano s precejšnjo zamudo. Ampak je bilo vredno, na račun družabnega življenja. Bil je en širok krog mladih ljudi, v katerem smo se vsi poznali med seboj ali vsaj vedeli drug za drugega.

Od kod je za vas najlepši pogled na Novo mesto?

Ne vem, če je najlepši, je pa najbolj domač z 2. nadstropja bloka na Jakčevi, kjer smo živeli.

Kateri je vaš najzgodnejši prijeten spomin v zvezi z Novim mestom?

Bila sem v 2. letniku srednje šole, ko smo se v Novo mesto, v blok, preselili iz Dolenjskih Toplic. Izredno vesela sem bila, da smo imeli po novem tudi telefon, dnevno sobo in za tiste čase prav sodobno kopalnico. To nam je omogočila selitev v Novo mesto, zato je ta prijetni spomin vezan konkretno nanj.

Kaj pogrešate iz novomeške preteklosti?

Ob sobotah sem zelo rada gledala poroke na Rotovžu. Tiste lepe neveste v pravljičnih oblekah, metanje riža na izhodu, glasba, ... Poroke so izgledale ne samo svečano, ampak tudi izredno romantično. Pogrešam tudi Ribjo restavracijo. Mi nismo imeli prenosnih telefonov, vendar smo se našli s pomočjo "ribje". En sprehod do vrta je bil običajno dovolj, da si našel, kogar si iskal. Če ga ni bilo, je pa bil kdo drugi, ki je vedel, kje je ali mu je bil pripravljen prenesti sporočilo. Ko je bil denar, smo bili v "ribji", ko ga ni bilo pa na vodnjaku. Tam smo se čez dan običajno vsi zvrstili.

Kaj si želite v novomeški prihodnosti?

Malo več življenja, oživitev Glavnega trga, ponudbo za vse generacije, ki bi medgeneracijsko povezovala. Park, večje igrišče za različno stare otroke, gledališče za otroke, znotraj le-tega tudi lutkovno gledališče. Nekoga, ki bi znal in zmogel organizirati v mestu dejavnosti, ki bi ljudi zabavale, združevale, predvsem pa jih potegnile izza štirih sten ali nakupovalnih središč.

Kateri je najbolj romantičen predel v Novem mestu?
Ker se še živo spominjam prelepih porok, je to zame še vedno Rotovž.

Kakšen nasvet bi dali tujcu-turistu, ki prihaja v Novo mesto?

Predlagala bi mu voden ogled. Mislim, da niti rojeni Novomeščani ne poznajo vseh zanimivosti svojega mesta, ki jih ni malo, zato bi turist še najbolje spoznal tako zgodovinske, kot tudi sodobne znamenitosti in lepote Novega mesta.

Foto: Tomaž Levičar, 03/2013

Kateri kulturni dogodek v Novem mestu vas je v zadnjem letu najbolj navdušil
ali navdahnil?

Nekaj kulturnih dogodkov me je nasmejalo, kakšen tudi spravil v slabo voljo, zares uživala sem pa na violinskem recitalu ob zaključku šolanja hčere moje sodelavke, Ane Zec. Do tega koncerta sploh nisem vedela, kako ganljiva čustva lahko v meni vzbudi zvok violine. Verjamem, da je k temu prispevala tudi odlična Anina interpretacija.

V katere novomeške trgovine najraje zahajate?

V zadnjem obdobju v nakupovalni center Qlandijo, ker tam dobiva z možem ob petkovih nabavah vse na enem mestu.

Kateri so vaši najljubši novomeški gostinski kotički?

Včasih je bilo Gostišče Kos. Zdaj mi je prijetno na Loki, ampak jo ne obiščem prav pogosto. Izven mesta pa Pizzeria Šentpeter. No, odkar pečejo odlične pizze tudi Atmosfera.

Kateri je po vašem mnenju najbolj zanemarjen del Novega mesta?

Kandijska cesta.

Kaj Novomeščani premalo cenijo?

Center mesta, ki bi lahko ponudil zares bogato kulturno in družabno
življenje.

Kaj Novomeščani preveč cenijo?

Zveze in poznanstva.

Katerih 5 ciljev bi najraje uresničili, če bi bili župan Novega mesta?

Ne vem, če temu lahko rečemo cilji, doma temu pravimo "sanje malega Kitajčka": najprej bi poskrbela za najmlajše - obnovila še preostalih nekaj vrtcev, ki so v res žalostnem stanju, sezidala vsaj še 1 večji vrtec, da bi zagotovili vsem otrokom možnost vključitve v program predšolske vzgoje, poenotila bi cene programov za starše v vseh novomeških vrtcih, na vse pomembne funkcije bi imenovala strokovne, sposobne in delovne ljudi, vse funkcije v občinskem svetu in odborih bi bile častne, sejninam bi se odpovedali v dobrodelne namene (vem, znanstvena fantastika).

Če bi celo Novo mesto zajel požar, kaj bi najprej skušali rešiti?

Otroke v vrtcu.

Foto: Tomaž Levičar, 03/2013

Komu je v Novem mestu najtežje?

Vsem, ki so lačni in z negotovo prihodnostjo.

Kakšen je vaš življenjski motto?

Bodi do drugih takšen, kot si želiš, da bi bili drugi do tebe.

Kakšen bi moral biti življenjski motto Novega mesta?

Ohranimo in še izboljšajmo, kar imamo.

Kaj ste si kot otrok želeli postati, ko boste »veliki«?

Policistka ali vzgojiteljica. V času, ko sem izbirala srednjo šolo, še ni bilo možnosti vpisa na kadetsko šolo za dekleta. Torej sem postala vzgojiteljica.

Kaj je za vas sreča?

Moja družina, da smo med sabo povezani, prijatelji in se veliko smejemo, če tako nanese, tudi jokamo. Skupaj.

V katerem času/obdobju bi najraje živeli?

Kar v tem, v katerem živim.

Kaj je vaše najljubše početje?

Načrtovanje kakšnih prijetnih družinskih ali službenih zadev, reševanje problemov.

S čim se trenutno najbolj zavzeto ukvarjate?

V službi z načrtovanjem in organizacijo jubileja, ustanovitvijo fundacije za otroke našega vrtca, hospitacijami 11 vzgojiteljic, ki se pripravljajo na strokovni izpit; v domačem kraju z organizacijo in vodenjem kulturnih prireditev.

V čem znate pretiravati?

V uveljavljanju svojega prepričanja, "teženju" za dosego cilja. Če vem, da imam prav, zlepa ne odneham, če sploh.

Foto: Tomaž Levičar, 03/2013

Kaj oziroma kdo je največja ljubezen vašega življenja?

Branko, Matevž in Marko (vrstni red po starosti).

Kaj je vaša največja ekstravaganca?

Ta pojem se ne ujema niti z mojo osebnostjo niti z načinom mojega življenja.

Imate kakšno neuresničeno željo?

Imam in bo neuresničena tudi ostala - v otroštvu sem si želela, da bi bila pevka.

Če bi lahko, katera žival bi bili najraje?

Ne bi bila žival, če pa že, bi bila naša pudlica Hana, ampak v naši družini.

Kaj ste po horoskopu?

Ribi.

Kateri talent bi imeli najraje?

Pevski, tudi igralski.

Kateri obrok je za vas najljubši?

Sobotni in nedeljski zajtrk, v družbi moža. Pa družinsko kosilo, kadar smo po čudežu vsi zbrani. Med tednom obroki v družbi sodelavk, ker se večino sproščamo ob medsebojnih zabavnih domislicah in se med obroki zelo veliko smejimo.

Katera je vaša najljubša beseda?

Zmorem.

Najbolj in najmanj priljubljen predmet v šoli?

Najraje sem imela matematiko in slovenščino, nisem pa marala srbohrvaščine in z njo povezane cirilice.

Kaj bi danes svetovali sebi pri osemnajstih letih?

Spoznaj malo več sveta!

Najboljša/najljubša knjiga, ki ste jo prebrali?

Jeseni sem pripravljala prireditev v spomin Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka. Ob izbiranju ustreznih del me je ponovno močno prevzela Pavčkova poezija, od vseh hudomušnih otroških, do ljubezenskih pesmi za odrasle.

Vaša najljubša risanka?

Pred leti Smrkci, zadnje čase pa Nodi.

Vaša najljubša barva?

Rdeča, v vseh odtenkih.

Vaš najljubši vonj?

Od naravnih vonj sivke, sicer pa že vrsto let uporabljam parfum Kenzo in se vonja nikakor ne naveličam.

Najljubša sladkarija?

Rum ploščica, še iz otroštva, ko sva jo s pokojnim bratom dajala v žemljo in sva imela sladek sendvič.

Foto: Tomaž Levičar, 03/2013

V čem ste najraje oblečeni?
Doma v trenerki, sicer večinoma v enostavnih enobarvnih oblekah, v kombinaciji s puliji ali bluzicami. Nimam rada uniformiranosti, tudi ne zelo elegantnih kostimov, raje kot jakne nosim jope.

Od česa ste bili v življenju najbolj »zadeti«?

Od zaljubljenosti.

Kaj vas nasmeji?

Otroške "pogruntavščine", domislice mojih sodelavk med odmori, pripovedovanje "vicov", ki jih mož prevaja iz nemščine in prevedeni sploh niso smešni, ampak on že vsa leta vztraja.

Foto: Tomaž Levičar, 03/2013

Kaj vas užalosti?

Najbolj sem bila žalostna, ko sem poslušala pripoved otrok o tem, da so lačni, da hodijo lačni spat, da gledajo v šoli druge od daleč, ko le-ti jedo.

Najpomembnejše, kar so vas naučili starši?

Mama ima vedno prav.

Najpomembnejše, kar ste ali želite vi naučiti svoje otroke?

Mama ima vedno prav, ampak za vsak primer vprašaj še očeta.

Kateri je najboljši nasvet, ki ste ga kdaj dobili?

Dobila sem ga prvi dan mojega prvega mandata ravnateljice. Na upravi me je sprejela tajnica zavoda, Jana Grobovšek in mi povedala: "Ko imaš zaposlitev z mandatom, imej kovčke vedno pripravljene. Tako bo oditi mnogo lažje." Ta prispodoba mi je ostala v zavesti tudi ob drugem, tretjem in četrtem imenovanju.

Česa se najbolj bojite?

Bolezni - da bi morala nemočno opazovati trpljenje katerega od najbližjih ali da bi s svojo boleznijo povzročala to trpljenje sebi in drugim.

Katera je vam najljubša človeška lastnost?

Empatija, socialni čut, po drugi, vedrejši strani pa dobrovoljnost, optimizem.

Za kateri športni klub navijate s srcem?

Običajno za tistega, ki na tekmi izgublja, ker se mi smilijo. Sicer pa vedno patriotsko - za naše.

Kako in kje se rekreirate?

Hodim in tekam po poteh Bele Cerkve, včasih na Vinji vrh, Gorjance, za 1. maj obvezno na Javorovico.

Katera je vaša najljubša jed in pijača?

Široki rezanci z lososom in porom v smetanovi omaki z žafraniko, vse jedi s tartufi, sladki muškat iz Vinotoča Pavlin v Beli Cerkvi, polsuha ali polsladka penina. Voda - ni moja najljubša pijača, jo pa največ popijem.

Kakšen je vaš odnos do cvička?

Ker živim v vinorodnem okolišu, kjer je cviček "zakon", upam, da mi ne bo kdo zameril, ampak do cvička nimam nikakršnega odnosa.

Katera menite, da je vaša najbolj opažena značilnost?

Borbenost, zagnanost. Tudi prijaznost, ja, zagotovo tudi prijaznost.

Kaj (ali kdo) vas je najbolj zaznamovalo v življenju?

Življenje z dvema starejšima bratoma in mamo samohranilko.

Kaj vam je bilo v življenju najtežje narediti?

Odločitev, da tudi sama stopim po poti samohranilstva.

Kje ste bili nazadnje na počitnicah?

Na Hvaru, kjer sva z možem nekaj let zapovrstjo uživala v kampiranju.

Katero je vaše najljubše tuje mesto? Zakaj?

London, ker tam trenutno živi najin starejši sin Matevž.

Foto: Tomaž Levičar, 03/2013

Kam bi najraje povabili svojega prijatelja na večerjo v Novem mestu ali
okolici?

Na Loko.

Kaj bi tam jedla?

Kakšno hišno specialiteto.

Kako sami pripomorete k čistejšemu okolju v mestu?

V družini pridno ločujemo odpadke, prav tako v službi. Zbiramo zamaške, biološke odpadke dajemo v kompostnik. Pred leti sva oba z možem nehala kaditi. V službo se zadnjih nekaj mesecev, če se le lahko uskladiva, voziva skupaj. V trgovino hodiva s torbami in ne uporabljava plastičnih vrečk. Za odpadke doma uporabljamo bio razgradljive vrečke.

5 vaših najljubših Novomeščanov?

Vsi otroci iz našega vrtca in njihovi starši so moji najljubši Novomeščani, tudi moji sodelavci so moji najljubši Novomeščani, prav tako vsi, ki za vrtec in mesto naredijo kaj dobrega.

5 po vašem mnenju danes ali v zgodovini najpomembnejših Novomeščanov?

Rudolf IV., skladatelj Marjan Kozina, Leon Štukelj, Boris Adrijanič, Matjaž Smodiš.

Kaj Novo mesto najbolj loči od drugih mest?

Kljub močni industriji razmeroma zdravo okolje.

Po čem je po vašem mnenju Novo mesto v Sloveniji najbolj znano?

Po Tovarni zdravil Krka, Revozu, Adrii in Košarkarskem klubu Krka, situli, ansamblu Dan D.

Kaj bi Novemu mestu najbolj pomagalo pri razvoju?

Recimo, mojih 5 ciljev, če bi bila županja?

Na kateri svoj dosežek v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?

Na svoje četrto imenovanje za ravnateljico, brez enega samega glasu proti.

Na kateri dosežek Novega mesta v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?

Ne vem, če lahko govorim ravno o ponosu, sem pa zadovoljna, da je MO Novo mesto razmeroma dobro pristopila k reševanju odklonjenih otrok v vrtce. Z aktivno politiko iskanja dodatnih kapacitet, seveda ob sodelovanju vrtcev, nam je uspelo v Novem mestu kar precej skrajšati skupno čakalno listo in sprejeti vse otroke, ki so potrebovali vrtec tudi še v januarju 2013. Tu in tam sprejmemo še kakšnega februarskega.

Katere so 3 vaše najljubše pesmi iz novomeške glasbene zakladnice?

Grem domov v Novo mesto skupine Rudolfovo, Zato sem noro te ljubila Tatjane Gros, Vedno ponavljaš od skupine Cof, v kateri je igral tudi moj mož (a je to zdaj nepotizem?).

Kaj bi radi povedali o Novem mestu, pa doslej niste?

Novo mesto bi lahko doživelo tudi hitrejši in kvalitetnejši razvoj, ko bi le bilo manj slonov v trgovini s porcelanom.

Foto: Tomaž Levičar, 03/2013

Intervju in fotografija: Majda Kušer Ambrožič, Tomaž Levičar

Fotografije: Tomaž Levičar

sreda, 20. februar 2013

NOVOMEŠKI ODGOVORI: MAJDA PUNGERČAR, muzejska kustosinja

Majda je ena izmed najboljših poznavalk novomeške preteklosti, a tudi pozorna spremljevalka novomeške sedanjosti. Zgodovino mesta poklicno preučuje v Dolenjskem muzeju, kjer je že vrsto let zaposlena in kjer je pripravila že dolgo vrsto razstav in publikacij, ki tudi širši javnosti pomagajo obogatiti znanje o svojem zgodovinsko velikem mestu.

Foto: Tomaž Levičar, 02/2013

Kdo vam je izbral ime in zakaj takšno?
Moja mama je izbrala ime po svoji sestrični, ki ji je bila ljuba.

Kje živite?
Živim na Radovlji pri Šmarjeti, od koder izhaja moževa družina.

Kje bi radi živeli?
V šali rečem možu, da sem potrebovala kar nekaj časa, da sem se udomačila v novem okolju, ampak sedaj si pa ne želim nikamor drugam.

Vaš najljubši delček Novega mesta in njegove okolice?
Rada imam reke, soteske, vodo in zato so mi zelo všeč obrečna mesta. Prav zaradi lege ob reki Krki in še na tako slikovitem okljuku je Novo mesto tako čarobno. Krka in predeli ob njej so mi všeč. Okolica mesta je vsa slikovita in če že moram izbirati, bi se odločila za sotesko Klevevž in Gorjance.

Foto: Tomaž Levičar, 02/2013

S kje je za vas najlepši pogled na Novo mesto?
Če prihajamo peš iz Bršljina čez Marof se nenadoma odpre pogled na mestno jedro na Krkinem okljuku. Večkrat pomislim, da je bila do konca 19. stoletja ta pot glavna prometnica iz Ljubljane in prišleke je gotovo prijetno presenetil nenaden pogled na mesto.

Kateri je vaš najzgodnejši prijeten spomin v zvezi z Novim mestom?
V Novem mestu sva prvič skupaj zaživela z možem, tu sta se rodila najina otroka in tu smo preživeli prvih sedem let našega življenja. Bili smo veliko zunaj na sprehodih ob Krki, v Portovalu, na Marofu in Ragovem logu. Obiskovali smo otroške in kino predstave. Kremšnite v slaščičarni na trgu in ribe v Ribji restavraciji so nam polepšali izbrane dni. Kmalu sem dobila tudi službo v Dolenjskem muzeju in sicer področje mestne zgodovine, ki me je najbolj privlačilo že v času študija. V tem času sem vzljubila Novo mesto in vesela sem, da tukaj delam in se vsak dan vračam.

Kaj pogrešate iz novomeške preteklosti?
Glede na to, da proučujem preteklost Novega mesta in si s pomočjo različnih virov ustvarjam neko sliko določenega časa, bi rekla, da pogrešam življenje ob reki Krki - torej kopališča, čolnarjenje in zabave na reki. Perišča niti ne, ker sem hvaležna iznajditelju pralnega stroja. Če pa se vprašanje nanaša na čas mojega bivanja in dela v mestu pa morda Ribjo restavracijo.

Kaj si želite v novomeški prihodnosti?
Menim, da so vse rešitve v ljudeh, a ne samo v posameznikih pač pa v skupini ljudi, ki zasedajo določena mesta v politiki, gospodarstvu, kulturi itd in nekako prepoznajo smer dolgoročnega delovanja za javno dobro nekega kraja in ljudi. Kot konjska vprega, ki istočasno povleče voz v isto smer – torej v ljudem prijazno mesto za delo in bivanje.

Kateri je najbolj romantičen predel v Novem mestu?
Pot od dvorišča Dolenjskega muzeja do Brega in prehod med breškimi hišami po stopnicah do sprehajališča ob Krki in naprej pod Bregom proti Loki.

Kakšen nasvet bi dali tujcu-turistu, ki prihaja v Novo mesto?
Tujcem svetujem postanek ob stolni oziroma kapiteljski cerkvi od koder je lep pogled na Gorjance, Rog in mesto, potem obisk Dolenjskega muzeja in od tu sprehod do ulice za breškimi hišami in potem spust po stopnicah do Krke, od koder je lep pogled na Breg in istočasno omogočen vsaj kratek stik z reko. Od tu je le še kratek vzpon do Glavnega trga, ki bo enkrat v prihodnosti gotovo spet srce Novega mesta, kot je že nekoč bil.

Foto: Tomaž Levičar, 02/2013

Kateri kulturni dogodek v Novem mestu vas je v zadnjem letu najbolj navdušil ali navdahnil?
Muzejska poletna noč je vsako leto posrečen dogodek , k čemur pripomore vsebina, letni čas in lepo okolje muzejskega dvorišča. Lani je k vzdušju pripomogel še fotograf in njegova pomočnica v noši iz konca 19. stoletja. Obiskovalci so se lahko fotografirali v meščanskem salonu po navodilih mojstra fotografije.

V katere novomeške trgovine najraje zahajate?
Nakupujem v različnih trgovinah po potrebi in ne prav z velikim navdušenjem.

Kateri so vaši najljubši novomeški gostinski kotički?
Obožujem kavo in grem rada na kavo v Kavko, k Vidi, k Vodnjaku, v Čajarno in Totalček.

Kateri je po vašem mnenju najbolj zanemarjen del Novega mesta?
Šance, ki so edini sklenjeni del srednjeveškega obzidja, pa ne najdemo sredstev, da bi ga obnovili in ohranili. Lažje se je zgražati nad našimi predniki, kako so dovolili, da je propadlo toliko arhiva, mestnih hiš, stanovanjske opreme itd, mi pa prav zdaj ne ravnamo prav nič bolj odgovorno z res pomembno mestno dediščino.

Foto: Tomaž Levičar, 02/2013

Kaj Novomeščani premalo cenijo?
Naravne in kulturne danosti Novega mesta in okolice. Pogosto slišim, da se v Novem mestu nič ne dogaja, da nimaš kam iti, kaj početi itd. To še zdaleč ni res, samo odločiti se je treba in odpraviti od doma. Imamo številne možnosti za rekreacijo in obisk kulturnih prireditev. Te pripravljajo institucije kot denimo Dolenjski muzej, Knjižnica Mirana Jarca, KC Janeza Trdine itd kot tudi številna društva z različnih področij.

Kaj Novomeščani preveč cenijo?
Tega pa res ne vem. Imam malce težav z odgovori na vprašanja kaj preveč, premalo, kdo je najboljši najslabši itd, ker zelo težko posplošujem. Mogoče nekateri preveč cenijo vse drugo kot pripadnost mestu.

Katerih 5 ciljev bi najraje uresničili, če bi bili župan Novega mesta?
Najprej bi želela, da bi bili člani občinskega sveta izvoljeni neposredno od volivcev in ne kot predstavniki strank. Menim, da bi lažje delovali v dobro skupnosti in po lastnem mišljenju in ne v korist strank in njihovih voditeljev. Potem bi določili okvirne dolgoročne usmeritve za razvoj Novega mesta. Takoj bi pa poskušala zapreti za promet Glavni trg in najti rešitev za obnovo prvega narodnega doma na Slovenskem. V njem bi našla svoje mesto zgodovinska razstava o preteklosti Dolenjske in predvsem Novega mesta. Del prostorov bi bil namenjen prodajalni kvalitetnih umetniških del in umetnoobrtnih izdelkov iz lokalnega okolja ter gostinski lokal čitalniškega tipa.

Če bi celo Novo mesto zajel požar, kaj bi najprej skušali rešiti?
Ob tem vprašanju sem se spomnila na začetek vojne za Slovenijo. Takrat sem najprej pomislila, kako naj poskrbim za varnost svojih otrok in potem, katere muzejske predmete bi bilo potrebno prestaviti iz podstrešja v klet. Verjetno bi ob požaru razmišljala enako.

Komu je v Novem mestu najtežje?
Vsem, ki zaradi bolezni, sposobnosti, življenjske usode, izobrazbe ali česarkoli pač ne zmorejo in se ne znajdejo v trenutni družbi, da bi lahko živeli človeka vredno življenje.

Kakšen je vaš življenjski motto?
Z veseljem, vztrajnostjo in s prijetnimi ljudmi preživeti čim več dni svojega življenja.

Kakšen bi moral biti življenjski motto Novega mesta?
Novo mesto – mesto novih možnosti za delo, ustvarjanje in bivanje meščanov.

Foto: Tomaž Levičar, 02/2013

Kaj ste si kot otrok želeli postati, ko boste "velik"?
Že v osnovni šoli sem želela postati zgodovinarka.

Kaj je za vas sreča?
Fizično in psihično dobro počutje in dobri odnosi z mojo družino, sodelavci in prijatelji. Takrat lahko delam, razmišljam, ustvarjam in sem srečna.

V katerem času/obdobju bi najraje živeli?
Zadovoljna sem z izbiro mojega prihoda na ta svet. Zdi se mi, da pogosto idealiziramo preteklost. Menim, da se ni v življenju posameznikov kaj bistveno spremenilo. Vsak čas prinese svoje dobre in slabe reči, s katerimi se ljudje vsak po svojih močeh spoprimemo. Ampak čustva posameznika so pa v vseh zgodovinskih obdobjih enaka.

Kaj je vaše najljubše početje?
Bi rekla, da rada delam veliko različnih stvari. Težko izberem najljubše. Bolj mi je pomembno, da imam možnost izbire. Nisem pristaš do potankosti planiranih dni in še manj stalno ponavljajočega ritma iz dneva v dan.

S čim se trenutno najbolj zavzeto ukvarjate?
Službeno z urejevanjem muzejske dokumentacije in pripravo gradiva za bodoče razstave in objave.

Foto: Tomaž Levičar, 02/2013

V čem znate pretiravati?
Morda z delom. Mož pa pravi, da preveč razmišljam in imam posledično vedno na zalogi deset skrbi več kot je potrebno.

Kaj oziroma kdo je največja ljubezen vašega življenja?
Mož in otroka.

Kaj je vaša največja ekstravaganca?
Ne vem. Sem povsem običajen človek.

Imate kakšno neuresničeno željo?
Želja pa cel koš. Ampak nič spektakularnega. Pa tudi kar lepo se mi skozi življenje uresničujejo. Pred nekaj leti me je kratek čas zajela panika, ker sem se nenadoma zavedala, da ne bom uspela v življenju vseda videti, narediti itd. K sreči je bila tista faza kratka. Sedaj vem, da se da tudi brez nekaterih reči lepo živeti.

Če bi lahko, katera žival bi bili najraje?
Ptica.

Kaj ste po horoskopu?
Kozorog.

Kateri talent bi imeli najraje?
Glasbo in ples.

Kateri obrok je za vas najljubši?
Zajtrk v postelji s pogledom na ogromno staro orehovo drevo.

Katera je vaša najljubša beseda?
Ta trenutek sem pomislila na besedo mama.

Najbolj in najmanj priljubljen predmet v šoli?
Zgodovina mi je bila od nekdaj všeč, matematike se pa nisem nikoli prav naučila, saj še svoj bančni račun ne vodim ravno zgledno.

Kaj bi danes svetovali sebi pri osemnajstih letih?
Kar tako naprej.

Najboljša/najljubša knjiga, ki ste jo prebrali?
Eleganca ježa, ker je pisateljica tako dobro opisala stanje duha v današnji družbi.

Vaša najljubša risanka?
Spirit.

Vaša najljubša barva?
Črna v kombinaciji z rdečo, belo ali vijoličasto.

Foto: Tomaž Levičar, 02/2013

Vaš najljubši vonj?
Vonj letnih časov. Recimo pred nekaj dnevi je prišlo do odjuge in v zraku je bil vonj pomladi.

Najljubša sladkarija?
Sadne torte.

V čem ste najraje oblečeni?
Vsekakor dajem prednost udobju. Rada imam športna oblačila.

Od česa ste bili v življenju najbolj "zadeti"?
Od močnih čustev.

Kaj vas nasmeji?
Veliko reči, še najbolj pa domislice, vprašanja in odgovori majhnih otrok.

Kaj vas užalosti?
Nasilje vseh vrst in trpljenje ljudi.

Najpomembnejše, kar so vas naučili starši?
Delavnosti, vztrajnosti, spoštovanja in ljubezni do vsega.

Najpomembnejše, kar ste ali želite vi naučiti svoje otroke?
Enako kot so me naučili starši.

Foto: Tomaž Levičar, 02/2013

Kateri je najboljši nasvet, ki ste ga kdaj dobili?
Če kdaj ne vidiš takojšnje rešitve, počakaj do jutri.

Česa se najbolj bojite?
Nasilja vseh vrst in posledično vojne. V vojnih razmerah privrejo na dan najtemnejša človeška čustva in ravnanja in trpijo prav vsi brez pravega vzroka in brez opravičljivega cilja.

Katera je vam najljubša človeška lastnost?
Spoštovanje in ljubezen.

Za kateri športni klub navijate s srcem?
Ne navijam za športni klub, sem pa vesela uspehov športnikov . Ne razumem ljudi, ki so bili na primer razočarani, ker je bila Tina Maze v Mariboru »le druga«. Na nek način se mi zdijo vrhunski športniki v istem položaju kot so bili nekoč gladiatorji.

Kako in kje se rekreirate?
Rada hodim, planinarim, kolesarim in plešem. Največkrat se peš odpravim v Klevevž, Vinji vrh ali Gorjance, s kolesom pa proti Mirnski dolini ali Kostanjevici na Krki.

Katera je vaša najljubša jed in pijača?
Bolj kot eno jed bi izpostavila hrano raznolikega in izrazitega okusa. Pomembno mi je, da je hrana začinjena do takšne mere, da prepoznam začimbe. Rada imam nove okuse. Trenutno se učim kuhanja mehiških jedi.

Kakšen je vaš odnos do cvička?
V dolenjskih zidanicah zelo rada malicam različne dolenjske dobrote, pijem pa raje na Primorskem ali Štajerskem.

Katera menite, da je vaša najbolj opažena značilnost?
Vesela, delavna in zanesljiva so pred časom zapisali moji sodelavci.

Kaj (ali kdo) vas je najbolj zaznamovalo v življenju?
Ljudje, s katerimi sem preživela in še preživljam večino svojega časa. Vsekakor to ni samo ena oseba.

Kaj vam je bilo v življenju najtežje narediti?
Smrt bližnjih ali svojcev mojih bližnjih je zame težko breme. V tistih trenutkih se nekako ne znajdem in ostanem brez besed.

Kje ste bili nazadnje na počitnicah?
Ob Bohinjskem jezeru.

Foto: Tomaž Levičar, 02/2013

Katero je vaše najljubše tuje mesto? Zakaj?
Mogoče München. Najbrž zato, ker sem ga večkrat obiskala in eno leto tam tudi preživela dopust. Je zelo prijazno mesto za pešce in kolesarje in ima ogromno zelenih površin, istočasno pa tudi veliko drugih možnosti za preživljanje prostega časa kot npr: muzejev, koncertnih dvoran itd. Ideja za postavitev razstave Novo mesto 1848 – 1918 se mi je utrnila ravno ob ogledu razstave v tamkajšnjem mestnem muzeju.

Kam bi najraje povabili svojega prijatelja na večerjo v Novem mestu ali okolici?
Še najraje domov in sicer tako, da bi skupaj kuhali, ker je taka večerja še najbolj prijetna. Občasno obiščem gostišče Šentpeter, kjer imajo lepo teraso tik nad reko Krko.

Kaj bi tam jedla?
Trenutno nacho pico ali pa chimichango s piščančjim mesom.

Kako sami pripomorete k čistejšemu okolju v mestu?
Slabo, ker se v službo vozim z avtom. Sicer se pa trudim zmanjšati uporabo vseh vrst energije in kupovati z večjim premislekom vse življenjske potrebščine. Pri tem mi pomagajo otroci, ker so bolj ozaveščeni. Nasploh menim, da so mlajše generacije stopile korak naprej glede varovanja okolja.

5 vaših najljubših Novomeščanov?
Nerada izpostavljam posameznike, ker menim, da je za vsakim uspešnim posameznikom veliko pridnih mravelj. Sam človek težko dosega cilje, ki so pomembni za širšo skupnost. Na to vprašanje bo odgovorila prihodnost.

5 po vašem mnenju danes ali v zgodovini najpomembnejših Novomeščanov?
Ignacij Hladnik je pol stoletja vodil glasbeno življenje v mestu in bi si gotovo zaslužil večjo pozornost. Ivan Krajec je bil velik rodoljub, podpornih številnih slovenskih društev v mestu in tiskar, ki je prvič ponatisni Slavo vojvodine Kranjske. Janko Jarc je uspel postaviti temelje Dolenjskega muzeja. Pomembna se mi zdita gospodarstvenika Boris Andrijanič in Jurij Levičnik, ki sta položila temelje za razvoj podjetij, kjer še danes dela veliko število Dolenjcev.

Kaj Novo mesto najbolj loči od drugih mest?
Slikovita lega in bogata preteklost.

Po čem je po vašem mnenju Novo mesto v Sloveniji najbolj znano?
Po reki Krki, stolni oziroma kapiteljski cerkvi, Dolenjskem muzeju, ter tovarni Krka in Revoz.

Foto: Tomaž Levičar, 02/2013

Kaj bi Novemu mestu najbolj pomagalo pri razvoju?
Izobraženi, razumni in moralno načelni ljudje.

Na kateri svoj dosežek v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?
Na celoten projekt Novo mesto 1848 – 1918 .

Na kateri dosežek Novega mesta v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?
Na to, da še vedno spadamo v regijo, kjer je veliko zaposlenih prebivalcev.

Katere so 3 vaše najljubše pesmi iz novomeške glasbene zakladnice?
Rudolfov - Grem domov v Novo mesto, Ansambel Lojzeta Slaka - Krka sanjava in na Dan D, kjer igra tudi moj sodelavec. Predvsem čestitke za dolgoletno ustvarjanje in vztrajanje na slovenski glasbeni sceni.

Kaj bi radi povedali o Novem mestu, pa doslej niste?
Upoštevajoč bližajoče pustne dni bi dejala, da je Novo mesto kot speča lepotica, ki že nekaj časa čaka princa s spremstvom, da zasede Rotovž, prevzame oblast in mesto prebudi.

Foto: Tomaž Levičar, 02/2013

Intervju: Majda Pungerčar in Tomaž Levičar
Fotografije: Tomaž Levičar
2013, februar

ponedeljek, 21. januar 2013

NOVOMEŠKI ODGOVORI: SONJA SIMČIČ, ravnateljica šole

Od tu dalje bo predvsem srečna babica. Seveda pa bo še naprej tudi ravnateljica ene najuspešnejših šol v državi, šole, ob kateri živi, s katero živi in kjer skuša mlade navduševati za najbolj vsakdanjim, kar imamo - materni, slovenski jezik.

Foto: Tomaž Levičar, 01/2013

Kdo vam je izbral ime in zakaj takšno?
Teta, ki je živela z nami in je takrat brala Tolstojev roman Vojna in mir.

Kje živite?
Na Grmu v Novem mestu.

Kje bi radi živeli?
Večinoma nikjer drugje, so pa obdobja, ko bi bila raje v Ljubljani ali pa kje na deželi.

Vaš najljubši delček Novega mesta in njegove okolice?
Glavni trg poleti, ko se kaj dogaja, in sprehajališča ob Težki vodi in Krki ob vikendih.

Od kod je za vas najlepši pogled na Novo mesto?
S Kandijskega mostu.

Kateri je vaš najzgodnejši prijeten spomin v zvezi z Novim mestom?
Težko povem, ker sem od nekdaj v Novem mestu in so se spomini strnili.

Kaj pogrešate iz novomeške preteklosti?
Glavni trg, kjer se tare ljudi.

Kaj si želite v novomeški prihodnosti?
Ljudi, ki bi bili v prostem času radi v mestu in ne bi popoldnevov in vikendov preživljali v svojih vinogradih.

Kateri je najbolj romantičen predel v Novem mestu?
Brez dvoma Breg.

Kakšen nasvet bi dali tujcu-turistu, ki prihaja v Novo mesto?
Naj nikar ne prihaja ob sobotah in nedeljah v center mesta, ker bo drugače dobil vtis, da je mesto izumrlo.

Foto: Tomaž Levičar, 01/2013

Kateri kulturni dogodek v Novem mestu vas je v zadnjem letu najbolj navdušil ali navdahnil?
Poletne prireditve na vrtu knjigarne Goga.

V katere novomeške trgovine najraje zahajate?
Nimam najljubše, po hrano pa spet zahajam v Mercator, kljub prepričevanjem, da je drugje cenejše, še vedno prisegam nanj.

Kateri so vaši najljubši novomeški gostinski kotički?
Vsepovsod, kjer se lahko usedem na teraso in me greje sonce – Loka, na vrtu pri APT-ju, na Glavnem trgu.

Kateri je po vašem mnenju najbolj zanemarjen del Novega mesta?
Brez dvoma Kandijska cesta in zgradbe ob njej.

Kaj Novomeščani premalo cenijo?
Svoj center mesta.

Kaj Novomeščani preveč cenijo?
Trgovinske centre na obrobjih mesta in svoje vinograde.

Katerih 5 ciljev bi najraje uresničili, če bi bili županja Novega mesta?
Naredila bi garažo blizu Glavnega trga in trg zaprla za promet. V center pripeljala trgovino, ki bi »vlekla« - recimo Zaro. Iz centra umaknila vse nizkocenovne trgovine. V centru odprla McDonalds, čeprav sem proti hitri prehrani, a bi to pritegnilo določen krog ljudi. Na vodilna mesta javnih podjetij postavila strokovnjake, ne glede na njihovo politično opredelitev.

Če bi celo Novo mesto zajel požar, kaj bi najprej skušali rešiti?
Doživela sem ladijsko nesrečo na odprtem morju in vem, da v takih trenutkih naši možgani delujejo zelo neracionalno. Sedaj vem , kaj je pomembno – dokumenti, očala (pa ne sončna), telefon in računalniški disk (če seveda ne bi bil prazen).

Foto: Tomaž Levičar, 01/2013

Komu je v Novem mestu najtežje?
Mladim in starim, mi na sredi se nekako znajdemo.

Kakšen je vaš življenjski motto?
Sanje, ki jih ne le sanjaš, ampak si za njih pripravljen garati, so uresničljive.

Kakšen bi moral biti življenjski motto Novega mesta?
Staro mesto, ki diha tudi za mlade.

Kaj ste si kot otrok želeli postati, ko boste "veliki"?
Odvisno od učitelja, ki me je v določenem obdobju s svojo strastjo in strokovnostjo prepričal . V osnovni šoli sem imela zelo rada matematiko in kemijo, v srednji šoli pa se ta ljubezen ni nadaljevala.

Kaj je za vas sreča?
Da si zdrav in sposoben pozitivnega pogleda na svet.

V katerem času/obdobju bi najraje živeli?
V 19. stoletju, če bi bila seveda meščansko ali grajsko dekle - tako iz angleških romanov in nj. izjemnih filmov in nadaljevank.

Kaj je vaše najljubše početje?
Počitek na kavču s časopisom, revijo ali sudokum v roki in s čisto vestjo, da je vse narejeno in si to lahko privoščim.

S čim se trenutno najbolj zavzeto ukvarjate?
S pričakovanjem prvega vnuka.

V čem znate pretiravati?
Pri delu (včasih sem malo deloholika, a gre na bolje, »prihajam k pameti«) in svojih pričakovanjih, da vsi radi delajo.

Kaj oziroma kdo je največja ljubezen vašega življenja?
Moja družina.

Kaj je vaša največja ekstravaganca?
Nisem človek, ki bi rad izstopal.

Imate kakšno neuresničeno željo?
Imam, pa je preveč osebna, da bi jo delila z javnostjo.

Če bi lahko, katera žival bi bili najraje?
Ptica.

Kaj ste po horoskopu?
Bik oziroma opica.

Kateri talent bi imeli najraje?
Likovni.

Kateri obrok je za vas najljubši?
V dopustniškem času zajtrk, ko si zanj vzamem veliko časa. V delovnem tednu pa žal večerja - ampak hrana ima zvečer čisto zares boljši okus kot ob štirih popoldne.

Katera je vaša najljubša beseda?
Mislim, da je nimam.

Najbolj in najmanj priljubljen predmet v šoli?
V osnovni šoli sem imela rada učitelje, ne predmete. Recimo glasbo zaradi učiteljice Jelke Kastelic, ki je bila tri leta moja razredničarka, ali kemija pri učiteljici Gostiševi in matematika pri Kovačevi. Pa še več jih je bilo. Nepriljubljen? Predvojaška vzgoja, in to v srednji šoli in na fakulteti.

Foto: Tomaž Levičar, 01/2013

Kaj bi danes svetovali sebi pri osemnajstih letih?
Ne hiti.

Najboljša/najljubša knjiga, ki ste jo prebrali?
V naši družini imamo kultno knjigo – Maček Muri Kajetana Koviča. Knjigo za odrasle pa bi težko izbrala. Zadnja, ki me je tako pritegnila, da je nisem odložila, dokler je nisem prebrala, so bili spomini zetovega dedka Justina Felicijana Prebliski sreče, ki je izšla samo za ožji družinski krog v petindvajsetih izvodih.

Vaša najljubša risanka?
Nikoli jih nisem oboževala, sem pa že odrasla rada gledala češka nerodneža Pata in Mata, italijansko Lallineo in Profesorja Balthazarja .

Vaša najljubša barva?
Odvisno od razpoloženja, ne maram pa vijolične.

Vaš najljubši vonj?
Po svežem perilu.

Najljubša sladkarija?
Še topel zavitek, jabolčni, borovničev ali češnjev.

V čem ste najraje oblečeni?
V službi se dobro počutim v klasičnem kostimu ali obleki, v prostem času pa v športni opravi z obveznimi hlačami, ki se po potrebi malo raztegnejo.

Od česa ste bili v življenju najbolj "zadeti"?
Od ljubezni.

Kaj vas nasmeji?
Duhovite pripombe.

Kaj vas užalosti?
Neiskrenost.

Foto: Tomaž Levičar, 01/2013

Najpomembnejše, kar so vas naučili starši?
Samo z delom in poštenostjo lahko uspeš in si zadovoljen sam s seboj.

Najpomembnejše, kar ste ali želite vi naučiti svoje otroke?
Sem kar prenesla.

Kateri je najboljši nasvet, ki ste ga kdaj dobili?
»Zavedaj se, da ti bo, ko se bo aktivno delo zaključilo in boš zaprla vrata službe, ostala le družina. Jaz tega nisem vedela in sedaj ne morem popraviti te napake. Ti pa še imaš čas.« (Starejša kolegica Francka Dular ob mojem prihodu na OŠ Grm).

Foto: Tomaž Levičar, 01/2013

Česa se najbolj bojite?
Bolezni.

Katera je vam najljubša človeška lastnost?
Duhovitost.

Za kateri športni klub navijate s srcem?
Za nobenega, a to ne pomeni, da s športom nisem na tekočem. Za vse naše, če pa igra Barcelona z Realom, sem pa na strani Barce.

Kako in kje se rekreirate?
Hodim (sedaj, ko nimam več psa, res malo manj, a še vedno), dvakrat tedensko pa obiskujem organizirano rekreacijo.

Katera je vaša najljubša jed in pijača?
Vse, kar je pripravljeno z dušo in je okusno, z veseljem pojem. Čisto nič nisem izbirčna. Od pijače je voda seveda na prvem mestu, od alkohola pa kozarček ohlajene srebrne penine ali traminca.

Kakšen je vaš odnos do cvička?
Čisto prijetno ga je spiti kozarček ob kakšnem matevžu z zeljem ali ob klobasah, nikakor pa mi ne steče po grlu »na suho«.

Katera, menite, da je vaša najbolj opažena značilnost?
To naj povedo drugi.

Foto: Tomaž Levičar, 01/2013

Kaj (ali kdo) vas je najbolj zaznamovalo v življenju?
Da mi ni bilo nič podarjenega, vse sem si morala sama pridelati.

Kaj vam je bilo v življenju najtežje narediti?
Vedno mi je težko ljudem sporočiti neprijetne novice. In teh je v zadnjem času vse več.

Kje ste bili nazadnje na počitnicah?
V Istri.

Katero je vaše najljubše tuje mesto? Zakaj?
Dublin. Zdi se mi, da v njem ne moreš biti osamljen, si pa lahko sam s seboj, če to želiš.

Kam bi najraje povabili svojega prijatelja na večerjo v Novem mestu ali okolici?
Najraje k sebi domov, rada sem gostiteljica. Če bi šli ven, pa v Oštarijo v Dolenjske Toplice.

Foto: Tomaž Levičar, 01/2013

Kaj bi tam jedla?
Odvisno od letnega časa.

Kako sami pripomorete k čistejšemu okolju v mestu?
Veliko hodim peš, ločujem odpadke in tako učim tudi mlade, kar mi omogoča moj poklic.

5 vaših najljubših Novomeščanov?
Vsi so iz kroga moje družine in prijateljev.

5 po vašem mnenju danes ali v zgodovini najpomembnejših Novomeščanov?
Akterji novomeške pomladi in sedanja generacija mladih, ki je naše/moje upanje.

Kaj Novo mesto najbolj loči od drugih mest?
Od vseh mest je ohranilo največ provincialnosti.

Po čem je po vašem mnenju Novo mesto v Sloveniji najbolj znano?
Na prvem mestu po cvičku, potem po tovarni Krka, d.d., nato pa morda tudi po arheološki zbirki Muzeja (čeprav mislim, da so situle promocijsko še premalo izkoriščene) in po APT-ju.

Kaj bi Novemu mestu najbolj pomagalo pri razvoju?
Nekaj novih ljudi na ključnih političnih mestih in na vodilnih mestih javnih podjetij.

Na kateri svoj dosežek v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?
Bo ostalo kar skrivnost.

Na kateri dosežek Novega mesta v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?
Trenutno na to, da je MO uspelo na razpisu za pridobitev evropskih sredstev za energetsko obnovo nekaterih zgradb in bo Osnovna šola Grm še letos skoraj popolnoma obnovljena. Čeprav to ni ravno ponos ampak veselje in upanje, da gre mestu »na bolje«.

Foto: Tomaž Levičar, 01/2013

Katere so 3 vaše najljubše pesmi iz novomeške glasbene zakladnice?
Grem domov v Novo mesto (Rudolfovo), Kozinova Bela krajina, Moj otrok (Društvo mrtvih pesnikov).

Kaj bi radi povedali o Novem mestu, pa doslej niste?
Ima napake, a ne moreš, da ga ne bi imel rad.

Intervju: Sonja Simčič. Tomaž Levičar
Fotografija: Tomaž Levičar
2013, januar