petek, 29. februar 2008

KOLESARSKE KASKADE

O kolesarski stezi iz Novega mesta proti Srebrničam.

Pravzaprav so pri tej zadevi skoraj dovolj le slike. Projekt je več kot očitno slab, saj je kolesarska steza zaradi neštetih uvozov na kmetijske površine s ceste Novo mesto – Straža zelo neudobna, rekli bi lahko celo, da je nevarna za marsikaterega manj izkušenega kolesarja. Obenem pa cela vrsta izvozov s kmetijskih površin na prometno cesto, kjer so hitrosti že nekaj večje, tudi pomeni svojevrstno nevarnost, pa četudi pripelje na cesto kak traktor le sem ter tja.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografije: 13. avgust 2007)

petek, 22. februar 2008

WWW MENU: PARIS

Zdaj pa pot pod noge in v Paris, Paris, Paris, Paris .


po Sašotovem nasvetu pa ne bom pozabil niti na čokoladnico La Charlotte de l'Isle .



(Fotografija: Pariz z očetom Petrom izpred debelih 30 let)

POBUDE IN VPRAŠANJA - 13. SEJA

Včeraj, 21. februarja, je bila 13. seja občinskega sveta, na kateri sem ob točki »Pobude in vprašanja« predstavil naslednje:

1. ZDRAVA MESTA IN NOVO MESTO - vprašanje
Novo mesto se je sredi devetdesetih let vključilo v slovensko mrežo Zdravih mest, ki je sicer projekt Svetovne zdravstvene organizacije. Glede na to, da ni znano, da bi novomeška občina od projekta odstopila, pa najbrž tudi ni smiselnih razlogov za kaj takšnega, me zanima, kdo na občini vodi ta projekt, kakšni so dosedanji rezultati in kakšen je sploh program dela občine v zvezi s projektom Zdrava mesta.

2. OBJAVA VEČJIH DATOTEK NA SPLETNI STRANI OBČINE - pobuda
V odgovoru na moje svetniško vprašanje v zvezi s konzervatorskim programom za Narodni dom (032-7/2007-1320-207) je bilo rečeno, da ta ni primeren za objavo na spletni strani občine, ker je datoteka velika 17 megabajtov.
Menim, da ta razlog za odklonitev objave dokumenta na internetu v času, ko imajo številni uporabniki interneta v naši občini možnost izrabljati visoke hitrosti prenosa podatkov z interneta, ni ustrezen in ni zadosten. Zato ponovno dajem pobudo, da občina navedeni in podobne dokumente oziroma študije, raziskave ipd, ki se financirajo z javnimi sredstvi, objavlja na svojih spletnih straneh.
V zvezi z velikostjo datoteke pa naj zgolj dodam, da je datoteka s strategijo razvoja primarnega zdravstva velika preko 20 MB, a jo je občina vseeno objavila kot gradivo na strani občinskega sveta.

3. NOVI TRG 6 - vprašanje
Prosim za informacijo, kakšen odgovor je MO Novo mesto posredovala Ministrstvu za okolje in prostor v zvezi z vprašanjem ustreznosti vodenja postopka sprejemanja sprememb in dopolnitev UN Novi trg.

4. VIKENDI OB RAGOVEM LOGU - vprašanje
Na južnem oziroma jugovzhodnem robu gozda Ragov log je postavljenih nekaj vikendov oziroma podobnih objektov.
Zanima me, če je tu po veljavnih občinskih prostorskih in drugih predpisih dovoljeno postavljati objekte in na kakšen način.

5. VELODROM - vprašanje
Velodrom v Češči vasi je eden od največjih športnih objektov v Novem mestu, hkrati pa je to objekt, ki je bil dolga leta zanemarjan, sedaj pa po svojih omejenih možnostih zanj skrbi kolesarski klub. Glede na to, da je objekt občinski in glede na nekdanje načrte občine z njim dejansko le na pol zgrajen, me zanima, kakšni so načrti občine v zvezi z razvojem tega objekta, kakšna je časovna dinamika tega razvoja in koliko sredstev mora oziroma bo v posameznih letih občina vlagala v ta objekt ter koliko jih bo pridobila iz drugih virov, da bo uresničila svoje razvojne načrte v zvezi z njim.

6. GOZDOVI S POSEBNIM NAMENOM - vprašanje
Občina je v preteklih letih razglasila kar nekaj gozdnih površin v Novem mestu za gozd s posebnim namenom. V zvezi s tem me zanima naslednje:
-koliko površin v teh gozdovih je občina odtlej odkupila in kje ter koliko sredstev je za to namenila v posameznih letih od razglasitve,
-katere obveznosti v zvezi s temi gozdovi ima občina in kako jih izpolnjuje,
-ali se morda pripravlja razglasitev novih gozdnih površin v mestu za gozd s posebnim namenom.

7. PEŠPOT OB KRKI V MESTNEM JEDRU – vprašanje in pobuda
S Prostorskimi ureditvenimi pogoji za območje mestnega jedra Novega mesta je predvidena ureditev sprehajališča po levem bregu reke Krke od Župančičevega sprehajališča na koncu Pugljeve ulice do Parka EU pod Jerebovo ulico. Zanima me:
-če namerava občina v letu 2008 to pot urediti,
-kolikor sredstev ureditev terja (projekt, odkup zemljišč, izgradnja ipd), ali so oziroma ali se pripravlja projekt za izvedbo,
-kako bo pot urejena,
-kako potekajo razgovori z lastniki zemljišč na bregu reke in ali bo občina pričela postopek razlastitve za ureditev javne poti, v kolikor ne bo moč skleniti dogovora z lastniki.
Ob tem dajem še pobudo, da naj občina novo sprehajalno pot po obrečnem obodu mestnega jedra poimenuje Sprehajališče Rudolfa IV. Habsburškega – po ustanovitelju Novega mesta.

8. RAZGLEDIŠČE Z ZVONIKA CERKVE SVETEGA MIKLAVŽA - pobuda
Novo mesto bi, kot je to primer v številnih drugih mestih, lahko dobilo svojo razgledno točko tudi z zvonika cerkve, denimo z zvonika cerkve Svetega Miklavža. S tem bi pridobili zelo atraktivno točko za meščane in seveda turiste, saj se od tam ponuja lep pogled na mestno jedro in na mesto s širšo okolico, razgledne točke pa so praviloma posebej dobro obiskane lokacije s strani turistov.
V oziru na to predlagam, da občina preveri stališče lastnika cerkve, torej novomeške škofije, do ideje, da bi v zvoniku uredili ustrezno stopnišče do nivoja okenskih odprtin na zvoniku, od koder bi se obiskovalcem ponujal razgled. Ureditev razgledne točke bi lahko bila seveda skupna naložba občine in škofije v prid razvoja turizma v mestu.

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

četrtek, 21. februar 2008

ZABALINANO

O balinišču v Plavi laguni, ki to ni več.
Novomeško stanovanjsko naselje, ki ga poznamo pod imenom Plava laguna, je na strani, ki gleda proti reki Krki in Ragovem logu, most v ta gozd žal ni bil zgrajen, prav simpatično. Nudi nekaj sonca, veliko zelenja, igrala, nekatera so celo nepoškodovana, vrtec je tu, klopi na pretek, pa še ljudje so. Toda ponekje bolj drugod pa manj strmo pobočje, ki se vije od pozidane terase do gladine reke, skriva še kaj. Med tem se najde tudi balinišče. Že dolgo nazaj so ga postavili, seveda na črno, in že precej časa govorijo, da ga bodo obnovili. A stvar še kar propada, pa čeravno je v lepem okolju tik nad reko. Reč ne terja veliko, le urediti je treba dostop, prenoviti balinišče in namestiti še par klopi. To je moč narediti hitro in poceni. Očitno vseeno pretrd oreh za stanovanjsko skupnost, za krajevno skupnost in za občino. Vsak od njih pa bi v resnici lahko to nalogo prevzel nase.

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
(Fotografije: 19. februar 2008)

sreda, 20. februar 2008

PEŠCI MIMO KULTURNEGA SPOMENIKA

O prometnem znaku na kulturnem spomeniku.

Najbrž je neko pravilo, da je treba prehode za pešce označiti tudi z vertikalno prometno signalizacijo oziroma vsaj s to, kajti prehod za pešce med knjižnico in Krkino stavbo na t.i. Ljubljanskih vratih s talnimi oznakami ni zaznamovan denimo z zebro. Kaj je razlog slednjemu ni povsem jasno, kakor tudi ni jasno, če je bilo prometni znak potrebno namestiti ravno tik ob zanimiv arhitekturni element pročelja objekta v tem spominskem kompleksu na vhodu v staro mestno jedro. Menda obstaja še kakšna manj škodljiva rešitev, da pride človek varno preko ceste.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

1000 BESED: LABODJI UPEV

Reka Krka pri mostu v Ragov log, 19. februar 2008


torek, 19. februar 2008

1000 BESED: CIRKUS PRED ZAPORNICO

Defranceschijeva ulica, 18. februar 2008

NAPREDEK: VRTOVI NA KRKI 2

Pogled na novogradnjo na Ragovski ulici z vrta frančiškanskega samostana; 17. februar 2008

ponedeljek, 18. februar 2008

KURS ZA URS

O Parkovih vprašanjih in mojih odgovorih v zvezi z Mogetom, URS in univerzo.

Na vprašanja časopisa Park:
1. Kako komentirate stališče poslanca LDS Mogeta?
2. Ali podpirate delovanje občinskega zavoda URS?
3. Ali vaša stranka oziroma vi osebno podpirate projekt univerze na Dolenjskem?


sem se odzval z naslednjim zapisom:


Odgovor na vprašanja časopisa Park v zvezi z univerzo v Novem mestu in mnenjem poslanca LDS Mogeta

Spoštovani!

Šolnik in poslanec Rudolf Moge je na papirju menda liberalni poslanec, po načinu govora pa očitno spada v čas dogovorne ekonomije in centralistično usmerjane družbe. Odgovor Mogetovemu nepotrebnemu razglabljanju je enostaven. Namreč, vsako mesto, občina in regija si lahko in si bo v okviru svojih zmožnosti samo odrejalo svojo razvojno pot. Od naše države in njenih državnozborskih poslancev, ki jih bogato financira tudi novomeško davkoplačevalstvo, pa ne pričakujemo postavljanja preprek pri projektih, ki so dobri za nas in za državo, a že sami po sebi dovolj zahtevni. Ne pričakujemo niti kaj posebnega, saj naše Novo mesto od države doslej še nikoli česa posebnega ni dobilo, pričakujemo pa enakopraven odnos, odnos kakršnega imajo poslanci in podobni do takih pobud v Ljubljani, Mariboru ali Kopru in še kje. Moge in njegovi somišljeniki bodo le težko pojasnili, zakaj bi se denimo Novo mesto moralo odreči univerzi na račun tega, da bi to smeli, mogli, celo morali imeti denimo v Ljubljani, Mariboru, Kopru. Ker je Moge Štajerec in ker ga očitno bode vprašanje razvoja visokega šolstva po Sloveniji, lahko enostavno predlaga ukinitev univerze v Mariboru. Pa bo del problema, ki ga on vidi, rešen. V Novem mestu bomo z veseljem zapolnili morebitno praznino, ki bi s tem za trenutek morebiti nastala.

V Novem mestu se univerzi ne smemo odreči. Tu smo, kakor so še ponekod, razvoj univerze oziroma gospodarstvo znanja pač prepoznali kot vitalno pomembno nalogo, celo kot gospodarsko panogo, ki bo mestu in širšemu prostoru ponudila možnost novega razcveta.
Kar zadeva mene, lahko Slovenija postane tudi učilnica Evrope, z ducatom kvalitetnih, specializiranih univerz., kamor bodo po znanje hodili iz vse Evrope, ne pa le iz sosednje vasi. Svet je dovolj majhen, da bodo povsod celo na globusu za gospodinjsko rabo našli tudi Slovenijo in Novo mesto, če imata svetu kaj pametnega ali posebnega ponuditi. Če Moge misli, da razvoj univerz ni razvojna priložnost geografsko in ekonomsko majhne Slovenije, potem pa itak bolje, en skromen nasvet, da odstopi z mesta poslanca v Državnem zboru.

Bolj kot Mogetove sholastike pa se v zvezi z razvojem univerze v Novem mestu vendarle bojim novomeške dejanskosti, novomeške počasnosti in neambicioznosti. Na čelu občinskega zavoda Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto (URS), ki bi naj poganjal desetine milijonov evrov vreden projekt, ki sicer po mojem mnenju niti še ni vreden naziva projekt, imamo osebo, ki se očitno ne more odločiti niti to, kaj bi v življenju rada počela ter zato pri svojem vsakdanu niha med Novim mestom, Novo Gorico, Ljubljano in še čim. Na čelu takega posla ne pričakujem česa takega, pač pa pričakujem človeka, ki 24 ur dnevno dela in misli o tej novomeški univerzi in dela vse le za to. Če ni za direktorja v Novem mestu, naj bo raje profesor v Novi Gorici. Razvoj novomeške univerze potrebuje na vodilnem mestu in še na nekaj mestih pod njim osebe, ki so povsem predane tej zadevi in so seveda visoko usposobljene. Razvoj novomeške univerze ne sme biti nek šušmarski posel, nekaj za popoldansko obrt oziroma za hobi. Ne znam si predstavljati kakšnega resnega direktorja, da bi poleg vodenja svoje firme, popoldan malce delal še za konkurenco. Le kako bi izgledalo, če bi direktor Krke Colarič, popoldne delal še za Lek, zvečer pa recimo za Plivo? Imel bi občutek, da gara, a Krka ne bi nikamor prišla. Kakor koli, od župana pričakujem, da bo ta morda celo ključni problem na nek način saniral.

Na URS sicer zasledujem zelo počasno in nezadostno delo – sploh ni jasnega programa razvoja, ni dovolj ambicioznega iskanja (so)investitorjev, prostorski del projekta napreduje šepavo, kadrovsko se ne krepi … Lani URS skupaj z občino niso bili sposobni izrabiti niti nekaj stotisoč evrov, ki so jim bili namenjeni v občinskem proračunu za razvoj univerzitetnega kampusa v Drgančevju. Denar za plače so seveda porabili.
Imamo torej v zametkih odlično idejo, recimo ji za hec kar projekt, ki pa zelo šepa v izvedbi. Zato ne čudi, da nas vsi po Sloveniji pri teh ambicijah prehitevajo z vseh strani in na vse mogoče načine. Ob takem delu niti ne čudi, da se pojavljajo ljudje z idejami, kot so Mogetove.

Novomeška univerza naj bi nudila visoko izobražene kadre za razvoj gospodarstva, tudi novomeškega gospodarstva, toda vprašanje je, če smo usposobili zadosti in ustrezen kader, da bomo tu sploh razvili univerzo. Ali pa dve univerzi, če bo treba.

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

Več in ostalo pa na:
http://www.park-on.net/?p=2021
in
http://www.park-on.net/?p=2017


Oglejte si tudi:
Zakon o visokem šolstvu
Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva
Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto
Visokošolsko središče Novo mesto
Fakulteta za informacijske študije
Visoka šola za tehnologije in sisteme
Visoka šola za upravljanje in poslovanje
Društvo akademska pobuda

nedelja, 17. februar 2008

KOZOLCI PRI OREHKU

O skupini kozolcev pri Velikem Orehku.

V podgorskem koncu novomeške občine najdemo seveda najraznovrstnejše kozolce – stegnjeni, dvojni stegnjeni, na kozla, s plaščem, toplar. Del te mavrice tukajšnjega lesenega stavbarstva je moč videti tudi pri Velikem Orehku, ki ga najdemo med Stopičami in Dolžem. Tu je večja skupina, mislim da devetih kozolcev, ki je najbrž tudi ena večjih skupin kozolcev na našem koncu nasploh. V svoji kultni knjigi o kozolcu jih je pred nekaj desetletji vidno izpostavil tudi arhitekt Marjan Mušič.


Lokacija kozolcev po GPS:
N 45° 46.490'
E 015° 13.690'
cca 304 n.m.v.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografije: kozolci v Velikem Orehku, 14. februar 2008)

sobota, 16. februar 2008

1000 BESED: KRT V DRŽAVNI UPRAVI

Defranceschijeva ulica – Upravna enota, 13. februar 2008

petek, 15. februar 2008

SMETI POD KROŠNJAMI DREVES

O smeteh, ki so se naselile tudi sredi Ragovega loga.



Verjamem, da so med nami takšni, ki menijo, da neodgovorna mladež po nepotrebnem in po nemarnem smeti sredi naših gozdov. Tudi sredi Ragovega loga. Smeti so res tudi tam. A to najbrž ni osrednji problem. Problem, ki je večji, kot je kup smeti sredi Ragovega loga, je, zakaj smeti, če že so, in verjeti je, da tako še dolgo bo, nihče ne odstrani. Tudi sredi Ragovega loga. Ta log je bil pred nekaj leti razglašen za neke vrste mestni gozd, večina ga je sicer še v privatni lasti, a s tako odločitvijo občine smo smeli pričakovati ne le spremenjen odnos lastnikov gozda do svoje lastnine, katere raba je postala odtlej še bolj omejena, pač pa smo smeli pričakovati, da bo nekoliko krepkejši del odgovornosti v gozdu prevzela tudi občina. To se sme razumeti vsaj v tem skromnem obsegu, da bi naj občina skrbela za urejenost gozda, če že drugega ne, da vsaj smeti pobira oziroma odnaša. Tu pa se očitno zatika. Dandanes, tako izgleda v praksi, ni jasno, kdo se s tem problemom ukvarja, četudi je, kakor je vidno tudi s fotografije, problem s smetmi pod krošnjami dreves kar neskromno prisoten.
Zanašati se na kulturo obiskovalcev gozda, da bi ne odmetavali reči, in na udarniškega duha bližnjih šolarjev, da bodo pridno zbirali smeti v vrečke, je v teh časih nekoliko nerealno. Konec koncev pa imamo za take reči, da nam smeti ne smrdijo ravno v nos sredi mestnega zelenja, tudi javno podjetje, če že ne koncesionarja.

Lokacija kupa smeti po GPS:
N 45° 48.470'
E 015° 10.018'
cca 177 metrov n.m.v.



Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com


(Fotografija: Ragov log; 14. februar 2008)

četrtek, 14. februar 2008

ANSAMBEL KOZOLCEV

O skupinici kozolcev toplarjev pri Vinji vasi.


Kakor mi je pred par dnevi pokazala Ivica Križ med podobami Novega mesta, ki jih hranijo v muzeju, so se kozolci pred desetletji še umeščali praktično tik ob današnje mestno jedro. In to v sploh ne skromnem številu. Tudi grmske njive, denimo, na posestvu nekdanje Kmetijske šole Grm, so bile vse tja do prodora IMV nanje okrašene s kozolci. Danes ni seveda ne prvih ne drugih. Tudi v okolici mesta je kozolcev vse manj, na kakšno skupino kozolcev pa je sploh težko naleteti. A eno od danes redkih skupin kozolcev, večinoma so toplarji, v naši občini vendarle najdemo pri podgorjanski Vinji vasi, nedaleč stran od ceste Novo mesto – Metlika. So zgledno ohranjeni, skromni, prav nič bahavo okrašeni, predvsem pa so še dandanes v funkciji, saj pod njihovo streho še hranijo pridelke, kmetijsko mehanizacijo, tudi drva, zagotovo pa se v poletnih mesecih za njihovimi lesenimi mrežami v mehkem senu najde tudi kaj ljubezni.

Lokacija kozolcev po GPS:
N 45° 44.136'
E 015° 12.917'
cca 440 n.m.v.



Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografije: kozolci pri Vinji vasi, 13. februar 2008)

sreda, 13. februar 2008

torek, 12. februar 2008

NEMI GOVOREC: PIS

Mordaxovo sprehajališče, 18. avgust 2007

ponedeljek, 11. februar 2008

OBJAVA ODGOVOROV NA POBUDE IN VPRAŠANJA

O objavi odgovorov na pobude in vprašanja občinskih svetnic in svetnikov.

Pred meseci sem na občinskem svetu dal pobudo, da naj občina na svoji spletni strani poleg ostalega gradiva za občinski svet objavlja tudi odgovore na pobude in vprašanja občinskih svetnic in svetnikov, ki jih pripravlja občinska uprava.
Sprva so sicer trdili, da je to težko in da bi potrebovali dodaten kader, da bi ustregli moji pobudi, a vendar so v Službi občinskega sveta sedaj očitno še dodatno napeli mišice in uspeli rešiti tudi ta problem. Čestitk vredno.
Med odgovori na pobude in vprašanja se zagotovo skriva tudi marsikatera za širši krog občank in občanov zanimiva informacija.

Zaenkrat so, kakor sem opazil, na občinski spletni strani uspeli objaviti naslednje:

Odgovori na pobude in vprašanja – 12. seja

Odgovori na pobude in vprašanja – 11. seja

Odgovori na pobude in vprašanja – 10. seja

Odgovori na pobude in vprašanja – 9. seja

Odgovori na pobude in vprašanja – 8. seja


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

NEMI GOVOREC: PANKA N(A)M MANKA

Prešernov trg, 10. februar 2008

nedelja, 10. februar 2008

sobota, 9. februar 2008

NOVOMEŠKA ŽITNICA

O štalah in poljih med Češčo vasjo in Stražo.


Če je imelo Novo mesto kje kdaj svojo žitnico, tako kot jo je recimo Jugoslavija imela v Vojvodini in Sovjetska zveza v Ukrajini in Belorusiji, potem je ta zagotovo bila na le rahlo vzvalovljenem območju med mestom, Straškim hribom, Stražo in reko Krko.
Širna polja, ena preorana, kakšna pa tudi ne, se še danes raztezajo vsevprek. Štale, le štale ob Zalogu, nedaleč od lokacije nekdanjega, med drugo svetovno vojno požganega in nekaj kasneje porušenega dvorca Brajtenav, pa sedaj že bolj ali manj propadajo in zdi se, da se v ta prostor namesto vzreje krav izpod rok kmetijske zadruge seli obrt.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografija: ravnina ob Krki - s Kuzarjevega Kala, 22. avgust 2006; nekdanje štale ter polja ob Zalogu, 8. februar 2008)

petek, 8. februar 2008

1000 BESED: PREPLAŠENO SONCE

Kuzarjev kal in Straška gora; 8. februar 2008