SPET O VRTILJAKU NA TRDINOVI ULICI

Ker si bolje postavljeni novomeški občinarji zaradi t.i. izrednih delovnih zaslug delijo lastniške deleže v občinski stanovanjski firmi, jim je očitno zmanjkalo časa, od vročice kapitala pa najbrž tudi volje, da bi popravili ali nadomestili še kako igralo na novomeških otroških igriščih. Vrtiljak na igrišču na Trdinovi, brez statorja je že cela tri leta, je iz leta v leto v slabšem stanju. Zdaj je že povsem neuporaben za svojo primarno funkcijo.

Me prav zanima, če misli, kak od novih občinskih kapitalistov, ki so na svojih občinskih funkcijah in službah za ta igrišča oziroma te prostore sicer odgovorni, končno kaj postoriti? Morda vsaj kak dan pred volilnim dnem?

Tomaž Levičar

Fotografij: Vrtiljak na igrišču na Trdinovi ulici, 26. junij 2010

SUH VODNJAK OB GRADU GRM

V parku ob gradu Grm je vodnjak. Precej globok. Kar 29,5 metrov je od vrha do dna. Zadnja desetletja je brez vode. Suh je kot poper. Menda zaradi miniranj ob gradnji IMV (Revoz). Ker vode ne nudi, je le še kamnit okrasek grajskega parka.


Vodnjak sredi grmskega grajskega parka:



Pogled proti dnu 29,5 m globokega vodnjaka:


Tomaž Levičar


Fotografiji: vodnjak ob gradu Grm, 27. in 28. junij 2010

MESTNI MADEŽI: OZELENJENE KLOPI OB KANDIJSKEM MOSTU

Ne srečam pogosto kotička, sploh ne v vzorno urejenih mestih, kjer bi lahko sedeli dobesedno sredi zelenja. Na v zelenje potopljenih klopeh na bregu reke Krke ob Kandijskem mostu v Novem mestu, od koder je obenem še lep pogled na južno pročelje starega dela mesta, pa je v teh časih tudi to možno.


Tomaž Levičar

Fotografiji: Kandija, 26. junij 2010

MESTNE SRAMOTE

Zadnja leta v Novem mestu ni bilo nobenih posebej vidnih rezultatov. Nespodobnosti, ki smo jih gledali pred štirimi leti, so tu tudi danes. Kot da bi vmes ne minilo nekaj let.

A vsakokratna mestna oblast mora poleg problemov, ki so povsem njena odgovornost, reševati tudi tiste, ki so plod zasebnega sektorja, pa jih ta ne rešuje ali ne zna ali ne zmore rešiti. V takih primerih mora mesto stopiti v akcijo - zahtevati, vzpodbujati, svetovati, pomagati ...

Poglejmo le nekaj novomeških sramot, katerih reševanje se v zadnjih letih ni premaknilo praktično niti za ped:

Narodni dom na Sokolski ulici:
Sicer so ta prvi Narodni dom na Slovenskem, objekt je v lasti novomeške občine, zavzeli umetniki in njihovi sopotniki že pred nekaj leti. Vseeno propada in je nevaren za mimoidoče in tudi za njegove prebivalce. Pozlata levov na vhodnih vratih ni pomagala spremeniti stanja in videza. Postaja pa eden od nedvomno slavnejših slovenskih squatov.


Tržnica na Florijanovem trgu:
Ni mi znano, da bi katero od slovenskih mest imelo bolj bedno tržnico.


Novi trg 6:
Objekt je novomeška občina pred 4 leti prodala nekemu trebanjskemu podjetju, ki pa očitno ni sposobno razpadajočega objekta niti podreti, kaj šele zgraditi novega. Novomeški občinarji so le preko ceste, vsakodnevno gledajo to nakazo, a nihče, kot kaže rezultat, ne trene niti z očesom.


Avtobusna postaja na Topliški cesti:
Že dvajset let je stara gradbena jama ob avtobusni postaji. Našlo se je podjetje, ki je želelo graditi naprej, a našel se je tudi umetnik, ki je to želel preprečiti. V vmesnem času pa je tudi postajni objekt slabo vzdrževan in v nekaterih delih v katastrofalnem stanju. Najbrž ne najlepši sprejem za v mesto prihajajoče obiskovalce ...


Srednjeveško obzidje na Šancah:
Eden od elementov srednjeveškega mesta je obzidje. Tudi Novo mesto ga je imelo. Nekaj ga je še na t.i. Šancah. A ga je iz meseca v mesec manj, saj kamni z njega odpadajo kot za šalo. Je pa vsekakor še en dokaz več o sposobnosti poklicanih in o odnosu do dediščine. Obzidje stoji na meji med občinsko in cerkveno parcelo, torej med tostransko in onstransko oblastjo. Očitno ne najbolj posrečena kompanija za odpravljanje problemov.


Zarja na Rozmanovi ulici:
Da je občinsko podjetje Zarja že vrsto let odlagališče "svakojakih" kadrov, je znano. Zato ne more čuditi, če je prostor na vogalu Rozmanove in Kastelčeve ulice zgolj eden izmed sanjanih, a nikoli dosanjanih investicijskih projektov te občinske firme. Morda je celo še bolje, da enim noben pameten posel ne gre, saj namesto novega betona s tega prostora sije še kar nekaj staromestnega zelenja.


Tkanina na Rozmanovi ulici:
Na objektu se je pred sedaj že oddaljenimi leti dičil napis Standard konfekcija. Tedaj je bila to ena izmed najbolj obiskanih trgovin s konfekcijo v Novem mestu. Nekaj let za tem je bil objekt le še na pol izkoriščen, v zadnjem obdobju pa je celo povsem zapuščen. Bil naj bi prenovljen, a očitno to ne bo v roku, ki si ga je investitor postavil sam.


Glavni trg 8:
Ni edina, postaja pa ena izmed redkejših stavb na Glavnem trgu, ki so neizkoriščene in v obupnem stanju. Reč morda nekaj bolj moti, ker stoji prav poleg novomeškega rotovža, ki je bil prenovljen pred 4 leti.


Brik na Kandijski cesti:
Kandija je najbrž najbolj razsut mestni predel - če odštejemo t.i. romska naselja. In eden od sestavnih koščkov te Kandije je tudi objekt, ki je bil nekoč delovno imenovan Brik. To je bila že skoraj kletvica v Novem mestu. Zagnano in proti javnemu mnenju je bil na rečnem bregu zgrajen pred skoraj desetletjem. A je še danes prazen.


Mitnica na Kandijski cesti:
Nekdanja mitnica, ki je stala ob nekdanjem mostu preko reke Krke, že leta in leta propada. Na enem bregu tega problema je zagrizen lastnik, a drugem bregu pa nič manj zagrizen Zavod za varstvo kulturne dediščine. Čas pa bo zgrizel vse skupaj.

Črpališče na Kandijski cesti:
Občasno smrdi, vseskozi pa kazi pogled s Kandije proti bregu. Morali bi ga sicer preurediti, a novomeška Komunala očitno tega še ne misli storiti. Raje je postavila še par plakatnih mest na streho, da je reč še malo bolj na očeh.

Hotel Kandija na Kandijski cesti:

Že skoraj dvajset let je minilo, odkar je Hotel Kandija (nekoč znan tudi kot Vindišar) polnokrvno deloval. Mnogi Novomeščani imajo v lepem spominu posebej gostinski vrt pod košatim drevjem. Očitno pa niti dvajset let in kvalitetna lokacija v tem mestu ni zadostei, da bi to reč spravili v red.

Naj bo dovolj, ker zadeva postaja že depresivna.

Tomaž Levičar

Fotografije: Novo mesto, 26. junij 2010

MESTNI MADEŽI: STOPNIŠČE NA BREGU

Novomeščani zelenice oziroma okrasne vrtove okoli svojih hiš povsem zgledno urejajo. Slabše je okoli blokov. Kadar pa vidimo silno zanemarjen prostor, pa ne moremo drugega, kot da pomislimo, da je v lasti občine. In tudi na zanemarjenem stopnišču, ki vodi od ulice Breg do Župančičevega sprehajališča, človek najprej pomisli, da je to, ker je tako silno zanemarjeno, zagotovo v lasti občine. In res je tako.

Tomaž Levičar

Fotografija: Stopnišče na Breg, 25. junij 2010

MESTNI MADEŽI: GRAD GRM - VAROVANJE ALI UNIČEVANJE?

V grad Grm vstopimo skozi ena izmed redkih malce umetelneje izdelanih starejših vrat v Novem mestu. V gradu Grm ima svoj prostor tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine. Strokovnjaki tega zavoda skušajo našo dediščino obrarovati pred propadom, omadeževanjem, skrunjenjem, pred umotvori sodobnih graditeljev. Ponekod so v svojih zakonsko podprtih prizadevanjih uspešni, kot kaže naš širni novomeški prostor pa so v nepreštetih primerih tudi neuspešni. Žal celo lastne hiše, torej gradu Grm, ne uspejo spodobno urediti. Ni najpomembneje, je pa vendarle sila indikativno, da je služba, ki objekt teh varstvenikov bojda varuje, uspela kar na glavna vrata gradu nalimati svoj emblem. Varstveniki kulturne dediščine, ki skoznja prihajajo na delo in odhajajo z dela, pa nič ... Očitno tudi oni lažje pometajo pred tujimi durmi.

Tomaž Levičar

Fotografiji: Grad Grm, 5. junij 2010

PRENOVLJENO GOSTIŠČE NA TRGU PO STAREM

O pozabljeni plati prenove Gostišča na trgu.

Saj ne rečem, za slaščice ima vsak svoj okus. V pomanjkanju kvalitetne tovrstne ponudbe v Novem mestu se človek leta in leta ni mogel izogniti jeklenemu repertoarju slaščic slaščičarne v Gostišču na trgu. To je prenovljeno pred dnevi spet odprlo vrata. Nisem pozorno gledal te novitete, opazil pa sem vendarle par zadev.

Nov ambient resda ni kaj posebnega, je pa bistveno prijaznejši, kot je bil kdaj koli prej, in tudi dovolj raznolik. Gostišče ima nove mizice in stole. Človek lahko slaščice poje v treh različnih prostorih. Imajo čudovit atrij. Imajo tudi novo kuhinjo. Vidim nove natakarice, celo nekaj mladih so dodali, mičnih, a slabo informiranih, saj ne vedo kaj prida povedati o slaščicah. Dali jim niso še znanja, zato pa so jim dali lepa nova oblačila. Tudi wc je končno spodoben in zaenkrat lepo čist. Celo klančino za invalide na vozičkih so namestili na vhod.

Dobro, da ne naštevam dalje, naj povem, da je skoraj vse drugačno, kot je bilo pred meseci, le dvoje je nekako po starem.

Prvič, iz zvočnikov se ne razlega kaka prijetna ponudbi in prostoru primerna melodija, pač pa vrtijo kar radio Krka z njihovimi reklamami vred.

In drugič, in to je bistveno pomebnejše, celo najbolj bistveno na sploh: slaščice so narejene po istem receptu, kot so jih delali leta prej, in to se meni ne zdi najbolje, pa tudi repertoar teh se ni prav nič razširil. Vitrina s torticami je celo žalostno na pol prazna. Kaj vraga ti pomaga prenovljen ambient, če pa so tortice še vedno istega, ne prav najbolj privlačnega okusa in videza in tudi ne, kar dandanes ni nepomembno, zdravju kolikor toliko prijaznih sestavin?

No, resnici na ljubo obstaja še tretja naspremenjena reč: očitno niso mogli v smeti zabrisati onih umetnih grozdov, ki že že prej in ki tudi sedaj ležijo v vitrini. Najbrž mislijo, da gre za okras ...

In ko me je prijazna natakarica vprašala, če je bilo dobro, se tokrat nisem po svoji preizkušeno dobri navadi ugriznil v jezik, ampak sem ji zrecitiral, kar si mislim o teh torticah, o njihovem okusu, podobi in zdravju. Vse le dobronamerno. Je rekla, da bo prenesla naprej. Upam. In upam tudi, da ne bodo rabili še par deset let, da bodo to ponudbo kaj izboljšali ali popestrili.

Glede na to, da s to zadevo upravlja srednja gostinska šola, ki šola kadre za marsikoga, je lahko problem bistveno širši, kot se zdi. Poznam sicer enega najodličnejših kuharjev v tem in širšem prostoru, ki mu ne manjka umetniške žilice, in bi jim ga kar pripeljal za kak dan ali dva, da jim odrecitira eno ali dve o slaščičarskem poslu, a ne vem, če res ni možno, da se do kakega dobrega recepta za tortice z nekaj ustvarjalnosti dokopljejo tile srednješolci skupaj s svojimi profesorji kar sami.

Ja, prav nujen pa je še komentar h klančini za invalide, ki so jo nastavili na vhod - le v dveh točkah:

1. pri teh zadevah je ob strani obvezen par centimetrov visok rob, ki preprečuje, da voziček ob strani zdrsne. Posledice so lahko precej hude. Neprijetne za invalida in lastnika klančine oziroma gostišča.

2. če resno mislijo s to klančino in prijaznostjo za invalide (pozabil sem sicer pogledati, če je tudi wc prilagojen invalidom), je na treba pred njo odstraniti vso navlako, ki preprečuje, da bi invalid lahko varno in udobno dostopal na klančino in seveda z nje - za začetek recimo oni oglasni pano.

Tomaž Levičar

Fotografije: Gostišče na trgu, Glavni trg; 19. junij 2010

MESTNI MADEŽI: POPRAVILA TLAKOV

Takole izgleda tlak na Novem trgu ob Hotelu Krka, izpadli sta dve granitni kocki, preden ga popravijo. Zdrav razum misli, da bodo izpadli kocki ob popravilu nadomestili z drugima dvema.





Tako pa izgleda tlak, ko ga popravijo. Očitno je par granitnih kock v Novem mestu vse prej kot lahko najti, zato so enostavno zalili z betonom.

Tomaž Levičar

Fotografiji: Novi trg, 19. junij 2010

MESTNI MADEŽI: VINDIŠAR SE RAZRAŠČA

Z nekdanjim Hotelom Kandija, znan je tudi pod imenom Vindišar, tudi po spremembi lastništva, ki se je zgodila pred leti, ne gre na boljše. Prej obratno. Sedanji lastnik ne skrbi za posest niti toliko, da bi porezal šavje, ki se razrašča na pločnik in oža prostor pešcev. Je pa res, da bi lahko ukrepala vsaj občina in na lastnikove stroške uredila problem. Lahko bi. Kdaj bo, če bo, pa je že drugo vprašanje.

Tomaž Levičar

(Fotografije: Trdinova ulica pri nekdanjem Hotelu Kandija, 17. maj 2010)

NOVOMEŠKI DINOZAVRI

O ponavljajočem se problemu cirkuških in podobnih oglasov.

Najbrž pravila, če so sprejeta, veljajo za vse. Morda jih organizatorji raznih cirkusov ne poznajo, verjetneje sicer je, da jih ne želijo poznati, a obstajajo tudi pravila, da je treba v Novem mestu oglasna sporočila nameščati na za ta namen odrejenih mestih. Nekatera od teh mest so plačljiva, skromnejša celo ne. Vendar pa cirkusantje in tokrat organitatorji nekega dinozavrskega šova na, pozor, osnovni šoli, svoje oglase sicer bahavo nameščajo vse vprek mesta, zanimivo pa je, da niti v enem primeru ne na kakem legalnem mestu. Na ta način je vnovič za določen čas dodatno okrnjena podoba mesta, seveda pa sta prikrajšana tudi računa občine in koncesionarjev, ki skrbijo za oglaševanje na javnih mestih. Bo pa smiselno preveriti, če je novomeški inšpektorat zaračunal vsaj kako globo.

Tomaž Levičar

(Fotografije: Novo mesto, 13. maj 2010)

WWW MENU: ZAFLIKAJ LUKNE

Fill That Hole

Tuja akcija proti problemom, ki jih imamo preveč tudi pri nas. Le da pri nas nimamo akcije.

NOVOMEŠKI MLEKOMATI

V Novem mestu je danes 5 mlekomatov. Če ni kak spregledan. So v Žabji vasi, na Bajnofu, v BTC, na tržnici v mestnem jedru ter na Ulici Slavka Gruma. Ponudba med njimi pa se, četudi vsi nudijo mleko, vendarle nekoliko razlikuje. Najugodneje mleko prodajajo v Žabji vasi.

Žabja vas 9

Kmetija Kastelic

Cena mleka: 0,6 evra/liter

Sevno pod Trško goro

Kmetijska šola Grm

Cena mleka: 0,7 evra/liter

BTC

Kmetija Švalj

Cena mleka: 0,8 evra/liter (cena v akciji)

Cena steklenice: 0,3 evra

Tržnica na prešernovem trgu (staro mestno jedro)

Kmetija Barborič

Cena mleka: 0,8 evra/liter

Cena steklenice: 0,2 evra

Ulica Slavka Gruma (ob trgovini Tuš)

Kmetija Švalj

Cena mleka: 0,8 evra/liter

Cena steklenice: 0,3 evra

Tomaž Levičar

SPREMEMBE STATUTA

O mojih predlogih za spremembo statuta novomeške občine.

Mestna občina Novo mesto te dni zbira predloge sprememb Statuta MO Novo mesto ter Poslovnika občinskega sveta MO Novo mesto. V zvezi s tem sem tudi jaz dal nekaj predlogov, katerih uveljavitev bi po moji presoji izboljšala učinkovitost dela, nekoliko pocenila delovanje občine oziroma občinskega sveta, malce povečala moč civilne družbe napram odločitvam občinskega sveta, dve zadevi pa sta tudi nekoliko kozmetične narave, a simbolno ne nepomembni.



ZMANJŠANJE VELIKOSTI OBČINSKEGA SVETA
Že pred leti, ko sem bil član LDS, smo predlagali zmanjšanje občinskega sveta iz 33 na 21 članov. A na koncu je pristalo le na 30. Tedanja sprememba oziroma predlog spremembe je bil vzpodbujen tudi z dejastvom zmanjšanja novomeške občine zaradi ustanovitve novih v tedanjem in še preteklem času. Zakonodaja sicer omogoča precej velik razpon možnosti, saj določa, da je število članov občinskih svetov lahko od 7 do 45 (glejte 38. člen Zakona o lokalni samoupravi). Razumno je, da imajo manjše manj, večje več, predvsem pa tudi razjmnejše in bolj ekonomične manj, drugačne pa več. Sicer ni moč reči, da manjše število članov občinskega sveta pomeni avtomatično boljše, lažje, hitrejše odločitve, posebej ker stranke na prva mesta na volilnih listah praviloma ne postavljajo za delo v občinskem svetu najprimernejših po znanju in podobnem, pač pa tiste, ki so v strankarski hierarhiji najvišje, vendarle pa je nedvoumno jasno vsaj to, da z denimo pol manjšim občinskim svetom občina prihrani kar nekaj deset tisoč evrov letno.


Zato sem predlagal, da se 14. člen Statuta se spremeni na način, da se drugi odstavek glasi: "Občinski svet šteje 16 članov, od tega enega predstavnika romske skupnosti."




OMEJITEV ŠTEVILA PODŽUPANOV
Podžupani so praviloma plod strankarskega kupčkanja, k učinkovitosti dela pa prinesejo praktično nič. To lahko tudi ali pa še posebej v Novem mestu opazujemo iz mandata v mandat, tokrat pa najbrž še posebej, saj se podžupanska trojka Križman, Gril in Perhaj res ni izkazala. Zdi se primerno, da ima mestna občina vsaj enega podžupana, ki, če drugega ne, nadomešča župana v času njegove odsotnosti, kaj več pa je že vprašanje. V vsakem primeru pa je na mestu omejitev največjega števila podžupanov, da bi strankokratov nezmožnost razmišljanja o pomembnejših rečeh, kot je delitev volilnega plena, kdaj ne odnesla predaleč, bog daj da ne več niti tako daleč kot smo zopet v tem mandatu, ko občina spet premore tri podžupane, od katerih ni haska. Seveda je ideja o zmanjšanju oziroma omejitvi motivirana tudi finančno, saj na posameznega neizvedenega podžupana prihranimo v proračunu kakih 70.000 evrov v štirih letih, kar je vse prej kot zanemarljiva reč.

Zato sem predlagal, da se 1. odstavek 34. člena Statuta spremeni na način, da bi se po novem glasil: "Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina največ dva podžupana."




ZMANJŠANJE ŠTEVILA ODBOROV IN KOMISIJ
Odbori in komisije občinskega sveta so še ena slabo domišljena reč naše ureditve. Praviloma so razprave na njih, četudi ti odbori in komisije nimajo praktično nobene resne veljave, sicer bolj modre kot na seji občinskega sveta, vsaj moje opažanje je takšno, vendar pa je problem v tem, da se na različnih odborih govori o praktično enakih rečeh in neredko v velikem delu to počno isti ljudje. Tako denimo Odbor za okolje in prostor in Odbor za komunalo in promet, ker se vsebina njunega dela skoraj povsem prekriva, že skoraj od začetka mandata zasedata kar skupaj. Tak način dela sem sicer predlagal sam, ker se mi je zdelo nesmiselno, da bi tako uprava kot del članov iste reči razlagal dvakrat. Sicer sem na začetku predlagal kar združitev teh odborov, a tedaj za to še ni bilo posluha.Druga reč, ki me v teh časih moti pri teh odborih in komisijah pa je, da je zapisano, da mora biti v odborih in komisijah več kot polovica članov iz vrst občinskih svetnikov. To je brez veze. Če želi občina dobre odločitve, potem je najbolj pomembno, da o problemih razpravljajo pametni ljudje. Teh pa je med občani še mnogo več kot med občinskimi svetniki, zato bi bilo primerno, da se jih čimveč povabi v delo teh odborov in komisij. Strankokrati bodo itak imeli zadnjo besedo na občinskem svetu, zato ne bodo za nič pomembnega prikrajšani, bi pa odločitve bile lahko marsikdaj boljše, če bi o zadevah razpravljalo več kompetentnih ljudi.

Zaradi zgornjega sem predlagal dve spremembi Statuta:


Prva zadeva združevanje odborov, predlagal sem, da se združijo: družbene dejavnosti + mladina + romi; okolje in prostor + komunala in promet; davčna politika, proračun, finance + gospodarstvo.

Torej naj se 2. odstavek 23. člena Statuta spremeni na način, da se glasi:"Stalna delovna telesa občinskega sveta so:

- komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
- komisija za statut in poslovnik,
- komisija za medobčinsko in mednarodno sodelovanje,
- komisija za priznanja in nagrade,
- komisija za vloge in pritožbe.
- odbor za družbene dejavnosti, mladino in rome,
- odbor za okolje, prostor in infrastrukturo,
- odbor za lokalno samoupravo,
- odbor za davčno politiko, proračun, finance in gospodarstvo."


Glede deleža nesvetnikov v odborih in komisijah pa sem predlagal, da se ukine zgornja meja deleža nesvetnikov med člani komisij in odborov ter opredelispodnja meja. Torej bi se spremenil 1. odstavek 26. člena in se po novem glasil: "Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in drugih občanov. V sestavi mora biti najmanj polovica drugih občanov."



KRAJEVNE IN ČETRTNE SKUPNOSTI
Nadalje sem predlagal, da se na območju mesta krajevne skupnosti preimenujejo v četrtne. Kozmetična reč. Nekoč se je pojem četrten v mestih že uporabljal za opredelitev najmanjše upravne enote v mestu.

Predlagal sem, da se 58. člen Statuta spremeni na način, da se skupnosti, ki so organizirane na območju naselja Novo mesto, preimenuje iz "krajevne skupnosti" v "četrtne skupnosti", torej se 1. stavek 2. člena se spremeni tako, da se glasi: "Na območju Mestne občine Novo mesto so kot ožji deli občine ustanovljene četrtne in krajevne skupnosti. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status krajevnih skupnosti so določene s tem statutom in s statuti četrtnih in krajevnih skupnosti."(ustrezno se popravi tudi na drugih mestih, kjer se omenja krajevna skupnost)




LAŽJE DO LJUDSKE INICIATIVE
Občani imajo nekaj možnosti odločanja oziroma vplivanja v zvezi z delom občine. Lahko izkoristijo možnost sklica zbora občanov, lahko zahtevajo referendum, imajo tudi možnost ljudske iniciative. To je možnost, da zahtevajo izdajo ali razveljavitev splošnega akta občine ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. Prepričan sem, da se koristno, da občani do te mere aktivno spremljajo delo občine, da sem tere tja tudi predlagajo kak odlok ali spremembo kakšnega izmed njih ali kaj podobnega, o čemer na koncu, seveda tudi na podlagi s strani iniciative predloženih argumentov, razsodi občinski svet. Da se nekaj takega zgodi, je po moji presoji povsem nesmiselno terjati, da je zato treba zbrati pet odstotkov volivcev, kar je pri nas, kjer imamo kakih 28.000 volivlnih upravičencev, preko 1000 ljudi. Tako veliko število je po mojem mnenju povsem nepotrebno za nekaj, o čemer na koncu itak odloči občinski svet.


Predlagal sem, da se 1. odstavek 86. člena Statuta spremeni na način, da se glasi:"Najmanj 50 volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov."




SPREMEMBA SEDEŽA OBČINE
Sedež občine je danes na Seidlovi cesti 1. Že nekaj časa župan uraduje na rotovžu, ki je na Glavnem trgu 7. Rotovž je vedno prepoznan kot simbol mestne oblasti, njenega vodstva. Zato je po mojem mnenju tudi primerno, da se za sedež občine navede rotovž, torej Glavni trg 7.

Predlagal sem torej tudi spremembo 3. odstavka Statuta. Ta naj bi se spremenil na način, da bi se po novem glasil: "Sedež občine je v Novem mestu, Glavni trg 7."


Kako bo s temi in podobnimi predlogi sprememb pa bomo videli čez čas, ko bo o teh odločala komisija, zatem pa še občinski svet.



Tomaž Levičar

WWW MENU: PISATELJSKE KAMRE

Zanimivi zapisi o prostorih, kjer ustvarjajo pisatelji:
Writers' rooms

SVETNIŠKE BESEDE IN SVETNIŠKA DEJANJA

O občinski svetnici, ki v usodnem trenutku ni mogla reči ne.

Ah, kje bi človek razumel vse te občinske svetnice in svetnike. Bi moral vsakega poznati do obisti, da bi razumel mehanizem njihovega rezoniranja in odločanja. A je na svetu še toliko drugih ljudi, reči in tudi pojavov, ki jih človek želi spoznati, da za svetnike in pač svetnice mora zmanjkati časa.Tudi zato mi najbrž nikoli ne bo dano vedeti, kaj je kolegico svetnico vodilo najprej k njenim besedam in nato k dejanjem v zvezi z občinskim proračunom za leto 2010. Njeno ime po gentlemensko zamolčim, ker ne gre za nikakršen unikum novomeške svetniške paradigme - v poplavi hipokrizije bi bilo celo nesmiselno izpostavljati kogarkoli poimensko, kaj šele njo, ki za razliko od mnogih drugih vsaj občasno tamkaj stori kaj koristnega.

Zgodba v dveh dejanjih gre takole:

"V priponki vam pošiljam moje glavne pripombe na proračun 2010, zaradi katerih županovega predloga ne bom podprla na odborih in na seji sveta.
Moj predlog je:
-zavrnitev predloga proračuna,
-financiranje po 1/12,
-tisti, ki bomo zavrnili proračun pripravimo nov predlog (ali zahtevamo od župana, da pripravi novega z upoštevanjme naših pripomb).
Želim vam lep sončen konec tedna."

V priponki pa je svetnica napisala:

"Glavne pripombe na predlog proračuna 2010:
-Predlog proračuna je pripravljen brez resnejših ukrepov za sanacijo javnih financ (na upravičenost teh zahtev kaže tudi poročilo nadzornega odbora MONM).
-Prihodki (davčni in nedavčni) so ocenjeni previsoko glede na posledice ekonomske krize in glede na realizacijo v lanskem letu.
-Nesprejemljivo je celo povečevanje odhodkov občinske uprave in župana, predlagani ukrepi za zmanjševanje stroškov in povečanje učinkovitosti občinske uprave pa minimalni: (primerjava 2010/2009 na postavkah 0603 Administracija občinske uprave –plače zaposlenih, drugi osebni prejemki, prispevki delodajalca, materialni stroški so se v tem obdobju povečali za 17%, na delavca pa za 30%, zmanjšanje števila zaposlenih je bilo 10% (iz 101 na 91), k vsem tem stroškom pa je potrebno dodati še strošek delovanja Zavoda za turizem in županov kabinet s svetovalci).
-Neskladje s finančnimi podatki v tabelah s podatki v besedilu (primer podatki za Razvojni center Novo mesto).-Neupoštevanje sprejetih sklepov občinskega sveta (npr.. glede sofinanciranja Doma starejših občanov Poganci, v zvezi s sofinanciranjem investicij iz Strategije primarnega zdravstva).
-Povečevanje neplačanih obveznosti ob koncu leta 2010: Glede nerealno visoke planirane prihodke, na katere so planirani odhodki in upoštevajoč predvideno zadolžitev v l.2010 ter prenos neplačanih obveznosti iz leta 2009 je realno pričakovati ob koncu leta visok znesek neporavnanih obveznosti.
-Župan se ni opredelil do vseh pripomb in predlogov odborov in svetnikov, mnogi odgovori pa so površni."

Tako gre prvo dejanje, ki je besedovanje.

V drugem dejanju, ki je dejansko dejanje, pa taisto kolegico, ki je malo prej agitirala, vidiš na seji občinskega sveta, ko na v bistvenih elementih praktično do potankosti enak proračun ne izreče niti besede kritike, niti besede dvoma in na koncu vse skupaj podpre z dvigom roke. Ta dvig roke je celo še zabeležen na fotografiji, ki jo je ob točno tem glasovanju posnela županova pribočnica. Najbrž zato, da bo ostalo za zgodovino.


Tomaž Levičar

MESTNI MADEŽI: DIMNIK NA ROTOVŽU

Kako trdno vse stoji v rotovžu, mi ni povsem nedvoumno dano vedeti, nedvoumno pa je, da na zunanjščini te pred pičlimi pari leti obnovljene zgradbe ni vse vzorno. Z dimnika denimo že odpada omet. Bo že res, da je dimnik med bolj trpečimi deli zgradb, a celo na manj imenitnih mestnih objektih ni vsakodnevnost, da bi z dimnikov kar tako kaj odpadalo.

Tomaž Levičar, arhitekt

(Fotografija: Rotovž - z zvonika frančiškanske cerkve, 13. februar 2010)

MESTNI MADEŽ: STRELIŠČE V ŽLEBEJU

V Novem mestu je tako, da so reči, ki niso razsute tako zelo, da bi kaj drugega v mestu ne moglo biti razsuto še bolj. Tako denimo popolna neuporabnost pred dnevi prikazanih balinišč ni nič v primerjavi s posledicami že mnogoletne odsotnosti vsakršne skrbi za nekdanje strelišče nekako na koncu ulice Žlebej v Bršljinu. Parcela, na kateri ta reč stoji, je trenutno v lasti podjetja Real, še par let nazaj pa je bilo kot lastnik v zemljiški knjigi vpisano neko Strelsko društvo. Kakor koli, ne gre si predstavljati, da bi tu še kdaj streljali s puško, niti z zračno najbrž ne. Kvečjemu morda z lokom. Za začetek pa bi bilo še najbolj pametno poklicati kak bager. V vsakem primeru je to ena izmed večjih, čeravno lepo skritih mestnih sramot.


Tomaž Levičar, arhitekt

(Fotografija: Strelišče na koncu ulice Žlebej, 7. marec 2010)

REVOZ BO SREDI MESTA ŠE GRADIL

O spremembah načrta za območje tovarne Revoz in interesih mesta.

Na minuli seji občinskega sveta smo svetniki obravnavali tudi Odlok o spremembah in dopolnitvah lokacijskega načrta Revoz, katerega namen je ponuditi boljše in zadostne investicijske možnosti za to pomembno novomeško tovarno. V zvezi z načrtom sem na Odboru za okolje in prostor ter na občinskem svetu podal tudi nekaj pripomb, ki se posebej ozirajo v stični prostor med območjem tovarne in njeno stanovanjsko soseščino oziroma na površine znotraj kompleksa, kjer je predvidena javna raba - denimo prostor ob potoku Težka voda, ob gradu Grm, ob Belokranjski cesti.

Moje pripombe po sklopih so bile približno naslednje:

Pešpot ob Težki vodi:
Problem: Peščena pešpot je v zadnjih letih slabo vzdrževana, enkrat ali dvakrat letno pa jo poškoduje tudi močnejše deževje, predvsem pa poplave, ko se potok razlije v okolico. Pot je slabo uporabna tudi v zimskem času oziroma ko je območje zasneženo, saj je nihče ne čisti, ter v večernem oziroma nočnem času, ker je neosvetljena. Ambient na deu poti kazi tudi ograja, ki je postavljena ob poti.
Pripomba: Predlagam, da se poda možnost za tlakovanje poti, kakršno bo terjalo nižji nivo vzdrževanja ter se lahko zoperstavilo moči vodnega toka potoka, da se zagotovi možnost osvetlitve poti. Čimprej naj se tudi odstrani ograje na nivoju ob potoku in to terja tudi v načrtu.

Igrišče:
Problem: na območju Revoza, nekako pod Regrčo vasjo, sta urejena otroško igrišče ter travnato nogometno igrišče. Načrt ju ne upošteva in ne nudi možnosti razvoja igralnih površin.
Pripomba: Predlagam, da načrt zariše območje za rekreacijske površine, pripozna tudi obstoječe že urejene, predvsem pa zagotovi tudi možnosti za njihov razvoj v smislu, da bi lahko obstoječemu otroškemu in nogometnemu igrišču dodali še igrišče za košarko, odbojko na mivki, balinišče, morda bmx poligon in podobno. Predvideti je treba tudi zasaditev ob igralnih površinah.

Brvi preko potoka:
Problem: V načrtu so zarisane tudi štiri brvi preko potoka Težka voda, od katerih sta dve novi, a vse so izven območja urejanja.
Pripomba: V območje urejanja s tem prostorskih aktom je treba zaobjeti tudi obstoječe in predvsem predvidene nove brvi za pešce preko potoka ter zapisati oblikovne pogoje za njihovo ureditev.

Bregovi potoka:
Problem: Praktično ves prostor ob potoku je nasipan z materialom, zemljino, ki je bil pridobljen ob izkopih ob gradnji tovarniških hal v preteklosti. Kasneje je bilo stanje deloma sanirano, še vedno pa je zato razlivno območje potoka zelo zožano, kar povzroča tudi večje probleme ob prestopanju korita potoka ob popolavah, saj tekoča voda zato dobi večjo hitrost in moč. Celo ob samem potoku, na skrajenm zahodnem delu kompleksa, so še ostanki teh nasipov.
Pripomba: predvidi naj se odstranitev ostankov nasipanega materiala na bregovih potoka na skrajnem zahodnem robu kompleksa.

Faznost:
Problem: Načrt ne predvideva ustrezne umestitve površin, ki so namenjen javni uporabi, v časovni dinamiki izvedbe načrta.
Pripomba: Predlagam, da se v določbe o faznosti izvedbe načrta zapiše, da je treba vse brvi preko potoka ter ureditve v zelenem času ob potoku, torej tlakovanje poti, osvetlitev, ureditev vseh igralnih površin, izvesti najkasneje hkrati z dokončanjem prvega izmed v fazi 2. skladno s tehnološkimi zahtevami Revoza predvidenih novogradenj.

Belokranjska cesta:
Problem: Ob Belokranjski cesti je po načrtu predvidena ureditev 1 meter široke kolesarske steze, ob njej pa se nahaja tudi obstoječi drevored prvotno 88 dreves, ki so bila posajena v spomin na tovariša Tita.
Pripomba: Predlagam, da se ob Belokranjski cesti zagotovita kolesarski stezi v širini 1,5 metra, obstoječi drevored pa naj se ohranja in vzdržuje ter tudi ustrezno označi, predvsem pa naj se tovarniško ograjo namesti na način, da bo drevored stal na mestni strani, ne pa na tovarniški strani. Primerno, celo nujno bi bilo tudi natančno določiti potek ceste.

Grad Grm:
Problem: Načrt je neusklajen z ambicijami glede urejanja okolice gradu Grm in Mordaxove kapele. Strokovne podlage za prostorski akt za območje kompeksa gradu Grm smiselno predvidevajo rekonstrukcijo reliefa med Mordaxovo kapelo in gradom, s čimer se tudi ukine del ceste, ki vodi do enega izmed vhodov v Revoz, ki pa že vrsto let ni namenjen vozilom. V strokovnih podlagah so predvidene tudi določene prilagoditve konfiguracije terena ter zasaditve, da bi čim bolj zmanjšali konflikten vizualni stik med tovarno in gradom. Neoziraje se na to se želi s spremembami prostorskega akta za Revoz na območju tovarne, a ob gradu urediti dodatna parkirna mesta, ki bi seveda terjala tudi ohranitev tega dostopa oziroma ponovno ureditev dovoza, obenem pa odmišljajo tudi potrebo po spremembi terena zaradi problema stika z gradom v območju tovarne.
Pripomba: Načrt naj ureditve na območju stika s kompleksom gradu Grm podredi zahtevam tega kulturnega spomenika.

Zasaditev:
Problem: Načrt predvideva tudi precej novih zasaditev v območju tovarniškega kompleksa, katerih namen je maskirati manj privlačne podobe tovarne za poglede z okoliškega prostora. Pri tem ni navedeno, kakšna mora biti ta zasaditev. Jedro problema je v tem, da investitorji najpogosteje skladno z načrti zasajajo zelo mlada drevesa, so pač najcenejša, s čimer je namen zasaditve dosežen šele čez nekaj desetletij, ko drevo dovolj odraste, da služi z načrtom predvidenemu namenu.
Predlog: Načrt naj opredeli, da je treba zasaditi drevesa določenega minimalnega prsnega obsega, z namenom, da se že v začetku oziroma čimprej

Pravo:
Problem: V odloku o spremembah in dopolnitvah je več nomotehničnih napak in nedoslednosti, mrgoli jih pa v osnovnem odloku.
Pripomba: Odlok naj pozorno pregleda pravna služba občine ter vse napake in slabosti odpravi.

Lastnina:
Problem: Več parcel v območju tovarniškega kompleksa je javno dobro. Gre za parcele 1221/7, 1221/8, 1221/9, 1221/10, 1221/11, 1221/12. Nenavadno je, da se parcele, ki so javno dobro, nahajajo v območju, ki je zagrajeno s tovarniško ograjo, še bolj pa, da so že pozidane.
Pripomba: Treba je čimprej urediti lastniške odnose v smislu, da se javno dobro ukine, parcele pa v delu, ki zadevajo ureditve podjetja Revoz, proda podjetju Revoz.

Pomembno pripombo na odboru je dal tudi kolega, ki je trejal, da je treba zagotoviti kvalitetno oblikovanje pročelij objektov, ki mejijo na javni prostor. Upati je, da bo občinska uprava v odlok znala zapisati določbo, ki bo to zahtevo zmogla udejaniti.


Tomaž Levičar, arhitekt

(Fotografija: Grad Grm in Revoz, 13. september 2007; Belokranjska cesta, 6.10.2009 in 1.11.2009; Revoz - igrišče, parkirišča, pogled, 13. marec 2010)