nedelja, 15. junij 2008

ZGLEDNA MESTA: OPATIJA (1.)

V Novem mestu imamo recimo Paderšičevo ulico. Pa se najbrž najde le redko kdo, ki ve od kod ime, ravno toliko redkih, pa jih najbrž ve povedati vsaj en stavek o Vinku Paderšiču - Batreji. Ga zna vsaj kod umestiti v prav čas in pravi prostor, vsled katerih se je pojavila ulica z njegovim imenom? Kdo ve kaj o Smrečniku, o Cvelbarju, o Westru, o Majcnu, o Adamiču in o mnogih drugih ali marsičem drugem, po čemer se poimenujejo novomeške ulice?

Tovrstno zagato so vsaj malce omilili v Opatiji, kjer so na tablice z uličnimi imeni, namestili še en minimalen, osnoven, a za marsikoga zadosten podatek o osebnosti, po kateri je ulica, sprehajališče, trg,… poimenovan.



Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografiji: Opatija, 15. junij 2008)

ponedeljek, 9. junij 2008

WWW MENU: 60 NAJČUDOVITEJŠIH

Seveda ima vsakdo svoj seznam najljubših krajev, a tale, ki razgalja 60 čudovitih lokacij sveta, pravzaprav javne prostore, se mi vendarle zdi vreden pozornosti. Med temi so taki iz najbogatejših in zahodnih dežel, pa tudi taki iz revnih in tako rekoč ekvatorskih dežel. Med njimi (še) ni Novega mesta, tudi ne Novorossijska, pa Ljubljane tudi ne ...

Torej klik na: 60 of the World's Great Places

NOVOROSSIJSK ALI VELIKY NOVGOROD

O tem, da v Rusiji novomeška leva roka ne ve, kaj je že naredila desna.

Na spletni strani novomeškega časopisa Park berem, da so se tudi predstavniki naše občine odpravili v Rusijo. Lepo. Tudi meni bi prijalo. Morda bi pa kdaj res lahko s sabo popeljali tudi kakega občinskega svetnika. Na oddih, če že kaj drugega ne. Bili so tudi v Novorossijsku, ki je ob Črnem morju. Tam mora biti posebej prijetno, sploh pa te pomladno-poletne dni. Pa še blizu olimpijskega Sočija je, kar v teh letih sploh nekaj šteje.

Ob tem obisku obširne novomeške delegacije, ugotovil sem, da se na izlete v tuje kraje naši občinarji vedno odpravljajo mnogoštevilni, sam samcat očitno ne gre nihče rad nikamor, pa me je vendarle zmotila vest, no, vsaj v oči mi je padla, očitno je bila vest obelodanjena na sami novinarski konferenci, da so predstavniki Novega mesta sklenili listino o sodelovanju med mestoma Novorossijsk in Novo mesto. To bi bilo še nekako v redu, če ne bi Novo mesto takega podpisa pred par leti sklenilo že z enim drugim ruskim mestom, namreč z mestom Veliky Novgorod, menda najstarejšim ruskim mestom, prava kulturna zakladnica je. Tedaj so listino podpisali župan Starc in šef Krke Kovačič z novomeške strani. O tem sem že pisal tudi na blogu. Zdaj pa je podpis očitno dal župan Muhič.

Sicer sem glede sodelovanja Novega mesta z Velikym Novgorodom že povprašal na občinskem svetu, a odgovor še kar čakam. Si pa kar predstavljam pisanje, ki mi ga bodo mogoče kmalu celo namenili predstaviti.

Zdaj imamo torej neko pismo o nameri že kar z dvema ruskima mestoma. Zanimivo. Očitno na novomeški občini menijo, da je kulturno sklepati pobratenja s tujimi mesti kar tako na hojladri. Zaradi mene smo sicer lahko pobrateni z vsemi ruskimi mesti posebej ali pa vsaj s po enim iz vsake gubernije, ampak ne kar na osnovi enega izleta predstavnikov občine, pač pa kvečjemu ob sodelovanju gospodarstva, diplomacije in seveda ob kakšnih analizah kam in zakaj sploh rinemo.

No, morda nas bodo pa Rusi vsaj rešili s potapljajoče ladje …


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

nedelja, 8. junij 2008

NA ZAPLAZ PO BOŽJI POTI

Novo mesto je postala škofija pred dvema letoma, nedavno pa je novomeški škof razglasil osrednje romarsko središče v tej škofiji. Cerkev Matere Božje na Zaplazu nad Čatežem pri Veliki Loki je to osrednje središče. Škof ga je slovesno razglasil nedavno.

Cerkev ni v najboljšem stanju, je pa kraj prav prikupen, dolenjsko podeželje naokoli pa še bolj.


Romarskih krajev na Dolenjskem je sicer obilo. Pater Henrik Damiš jih je leta 1930 v prispevku Božja pota na Dolenjskem, ki ga je pripravil za Podbevškovo knjigo Dolenjska metropola Novo mesto navedel celo vrsto:
-Novo mesto,
-Trška gora (cerkev Blažene Device Marije),
-Sveti Rok pri Novem mestu (cerkev Svetega Roka),
-Stopiče pri Novem mesti (cerkev Marije Tolažnice),
-Prečna pri Novem mestu (cerkev Marijinega vnebovzetja v Doljni Straži),
-Soteska pri Straži (cerkev Svetega Erazma, škofa in mučenika),
-Krka-Videm pri Stični (cerkev Svetega Kozme in Damjana),
-Zaplaz pri Čatežu (cerkev Matere božje),
-Primskovo nad Temenico (cerkev Marijinega rojstva),
-Vesela gora pri Šentrupertu (bazilika Svetega Frančiška),
-Žalostna gora pri Mokronogu (cerkev žalostne matere božje),
-Stopno pri Škocjanu (cerkev Matere božje),
-Radohova vas (cerkev z relikvijami svete krvi),
-Kum v fari Dobovec (cerkev Svete Neže in cerkev Svetega Jošta),
-Štanga nad Litijo (cerkev Svetega Antona Padovanskega),
-Nova Štifta pri Ribnici,
-Novi Lurd pri Šentjerneju,
-Krško (cerkev Svete Rozalije),
-Semič (podružnična cerkev Matere božje na Smuki),
-Vinica v Beli krajini (Marijina cerkev v Žeželjah in cerkev Svetega Rokah v Hrastju),
-Črnomelj (Mariji posvečena cerkev v Vojni vasi),
-Tri fare pri Metliki.
(pater Henrik Damiš: Božja pota na Dolenjskem; Dolenjska metropola Novo mesto, 1930, str. 27)


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografije: cerkev Matere božje na Zaplazu nad Čatežem pri Veliki Loki pri Trebnjem, 8. junij 2008)

sobota, 7. junij 2008

ZGLEDNA MESTA: BREŽICE


Ko se vlačim po teh dolenjsko-belokranjsko-posavskih krajih, pardon, mestih, je prizor povsod približno soroden. Nič kaj posebej navdušujoč. Razdrapane ceste, odpadajoč omet, sem ter tja kaka preluknjana streha, prazni prostori na glavnih ulicah, pomanjkanje življenja,… Novo mesto, Metlika, Črnomelj, Krško, Sevnica, Trebnje, Višnja gora … Vse je na približno isti nezadovoljivi ravni. Z eno izjemo. Ta izjema ni Novo mesto, kakor bi sicer upali, pa čeprav je med vsemi načeloma daleč najbolj bogato in bi moglo to izkazati tudi v svojem odnosu do prostora, pač pa je ta lepa izjema mesto Brežice. Sicer ni vzorno urejeno, je pa vseeno daleč nad ostalimi navedenimi. Celo brežiško mestno središče deluje dovolj urejeno, uspeli so prenoviti tlake, kar je za Novo mesto očitno »misija nemogoče«, imajo spodobno gostinsko ponudbo, ki jo pridno koristijo italijansko, češki in drugi turisti, imajo delujoče trgovske lokale vsaj na glavni komercialni ulici, seveda pa imajo povrhu vsega še rože na mostu.


Novomeški občinski veljaki se v aktualnem času nekaj zgledujejo po Linzu, Dunaju in Budimpešti, kar se mi zdi milo rečeno prvovrstna traparija, kar ve vsak, ki je kdaj stopil v katero od teh (vele)mest. Resnici na ljubo pa bi bilo za par naslednjih let povsem dovolj, če bi si novomeški občinarji vzeli za zgled Brežice. Pa ne zgolj v zvezi z urejanjem mestnega središča. Obisk toplo priporočam.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografiji: Brežice, 7. junij 2008)

sreda, 4. junij 2008

ZGLEDNA MESTA: ZAGREB


Mimo človekovih oči spolzi nešteto zanimivih stvari. Celo mimo dreves gremo, ne da bi skoraj karkoli drugega vedeli o njem, razen to, da je ali veliko ali malo, ali listavec ali iglavec. Sem ter tja se s tem spoprimejo z ureditvijo učnih poti ali območij, kjer ne le kulturnozgodovinske pomnike, pač pa tudi zelenje označijo z informativnimi tablicami, na katerih predstavijo vsaj nekaj zanimivih zadev o drevesu, grmu, roži. Tako je denimo tudi v zagrebškem živalskem vrtu.

O takem projektu smo pred časom razmišljali tudi v Novem mestu. Drevje oziroma rastline v mestnem jedru bi označili z informativnimi tablicami (ime rastline, značilnosti, rastna doba, plodovi, zrela oblika, …), s čimer bi prostor mestnega jedra, ki ni bogat le s kulturno dediščino, ampak tudi z rastlinstvom, postal svojevrstno učno območje za stare in mlade. A je stvar očitno utonila v pozabo.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografije: Zagreb, 2. maj 2008)

WWW MENU: PAKIRANJE

Na koncu se ponavadi vse lepo izide. Zgodi se pa, da kdaj tudi ne. Pomoč je torej zaželena celo pri tako osebni zadevi kot je pakiranje kovčka oziroma nahrbtnika.
Glede na to, da se v prihodnjih tednih množica Novomeščank in Novomeščanov odpravlja na krajša ali daljša potovanja v bolj ali manj oddaljene kraje z več ali manj prtljage, se mi zdi, da pomoč svetovnega spleta ne bo odveč. Priporočam torej tole stran:
http://upl.codeq.info/

Seveda pa še par besed o tej spletni strani:
http://upl.codeq.info/about.html

nedelja, 1. junij 2008

ZGLEDNA MESTA: PLITVIČKA JEZERA

Sprehod tik nad vodo in med rastlinjem na sončen predpoletni dan na Plitvicah je najbrž eden od najboljših sprehodov, ki jih človek lahko doživi v širši okolici Novega mesta. A tudi ob novomeških vodotokih so sprehodi prijetni, čeprav so poti razsekane, nepovezane. Eden od največkrat sanjanih tovrstnih projektov v mestu v prejšnjem stoletju je bil, da bi uredili sprehajalno pot na obrežju Krke v mestnem jedru, torej od konca Župančičevega sprehajališča ob Pugljevi ulici, pod Kandijskim mostom, pod frančiškani, pa vse tja nekje do mosta v Ragov log. Na bregu tik ob reki. A so negodovanja lastnikov parcel ob vodi ob taki zamisli neskončna bila in so.


Čeravno menim, da se bo moral ta ali naslednji oblastnik s tem projektom vendarle spopasti in ga pripeljati h koncu, torej k realizaciji na vedno doslej mišljen način, pa v razmislek vendarle lahko ponudimo tudi formo poti, ki jo poznamo denimo s Plitvičkih jezer in ki je še posebej atraktivna. Stotine metrov poti na leseni konstrukciji, nekoliko dvignjeni nad vodo, z lesenimi podnicami … Skratka, če ne bi šlo ob reki, gre pa lahko nad njo.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografije: Plitvička jezera, 1. junij 2008)

četrtek, 29. maj 2008

POBUDE IN VPRAŠANJA - 15. SEJA

Danes, 29. maja, sem na 15. seji občinskega sveta ob točki »Pobude in vprašanja« izpostavil naslednje:

1. ODLOK O VZDRŽEVANJU ZANEMARJENIH STAVB - pobuda
Novo mesto se celo v samem mestnem jedru, ki je prežeto s stavbami velikega zgodovinskega, kulturnega in denimo arhitekturnega pomena za nas, sooča s slabo vzdrževanimi, celo propadajočimi objekti, ki kazijo podobo mesta in seveda nižajo ekonomsko vrednost nepremičnin v soseščini.
V oziru na to predlagam, da župan na junijski ali julijski seji občinskemu svetu v obravnavo predloži odlok, v katerem bo občina določila območja oziroma objekte, na katerih je treba izvesti vzdrževalna dela, katera vzdrževalna dela je treba izvesti oziroma merila za njihovo določitev ter predvidi oceno njihovih stroškov.
Sprejem takega odloka omogoča novi 6. člen Zakona o graditvi objektov. V navedenem členu zakona piše tudi: »Če so na objektu takšne pomanjkljivosti, da zaradi izrabljenosti, zastarelosti, vremenskih vplivov ali učinkovanja tretjih zelo slabo vpliva na zunanjo podobo naselja in krajine in so posledica opustitve redne in pravilne uporabe ter vzdrževanja nepremičnine, pa ne gre za nevarno gradnjo po tem zakonu, občina zaradi zavarovanja javne koristi lahko zaveže lastnika, da izvede nujno potrebna vzdrževalna dela.«
V odloku lahko, kakor pravi zakon, občina predvidi tudi višino sredstev, ki jih bo prispevala za pokritje dela stroškov v zvezi s predvidenimi vzdrževalnimi deli. Na podlagi navedenega odloka pristojni občinski organ po uradni dolžnosti izda odločbo, s katero lastnika objekta zaveže, da v določenem roku izvede vzdrževalna dela, opredeljena v odloku. Če je objekt zavarovan v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, je treba, pravi zakon, dela izvajati v sodelovanju z organom, pristojnim za varstvo kulturne dediščine.
V četrtem odstavku 6. člena zakona je predpisana tudi izvršba del, če jih zavezanec ne izvede sam: »Če zavezanec v roku, določenem z odločbo, ne izvede predpisanih vzdrževalnih del, se opravi izvršba za nedenarno obveznost po drugih osebah v skladu s predpisom o splošnem upravnem postopku.«
Za dela lahko občina založi tudi svoja sredstva in vpiše hipoteko. O tem govori peti odstavek zakona: »Če občina za izvršbo iz prejšnjega odstavka sama založi sredstva za izvedbo vzdrževalnih del, pridobi na objektu, na katerem so se izvedla vzdrževalna dela, zakonito hipoteko v višini stroškov izvedbe vzdrževalnih del.«
V skrajni fazi pa lahko občina, kakor piše v šestem odstavku 6. člena, zahteva tudi rekonstrukcijo ali celo odstranitev objekta: »Če se pri izvedbi del, odrejenih z odločbo občine na podlagi neodvisnih strokovnih ocen ugotovi, da ugotovljenih pomanjkljivosti na objektu ni možno odpraviti samo z vzdrževalnimi deli, lahko občina izda novo odločbo, v kateri odredi rekonstrukcijo objekta, če pa se ugotovi, da je objekt v takšnem stanju, da pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti niti z rekonstrukcijo objekta, lahko občina odredi odstranitev objekta.«
Predlagam torej, da občina izkoristi zakonsko možnost, sprejme pravno kvalitetno pripravljen odlok ter s tem posledično poskrbi oziroma vzpodbudi lepšo podobo mesta v prihodnje.

povezava na novelo Zakona o graditvi objektov (glejte 6. člen)
Zakon o graditvi objektov

2. JAVNO-ZASEBNA PARTNERSTVA - vprašanje
Župan je že ob začetku mandata napovedoval, da bo občina vrsto projektov izvedla tudi skozi javno-zasebna partnerstva.
Prosim za podatek, koliko javno-zasebnih partnerstev je bilo sklenjenih do danes, za katere projekte in kako so bili projekti izbrani, v kakšni vrednosti so, kakšne so pri posameznih projektih obveznosti enega in drugega partnerja.

3. FINANČNA SREDSTVA EU – vprašanje
Zanima me, na katere razpise, s katerimi projekti in v kakšni vrednosti namerava kandidirati občina za pridobitev sredstev Evropske unije od sedaj do konca mandata.

4. PRENOVA NARODNEGA DOMA - vprašanje
Prosim za aktualne podatke v zvezi s pripravami na prenovo Narodnega doma, ki se jo je novomeška občina v okviru projekta Evropska prestolnica kulture zavezala urediti najkasneje do leta 2012.
Prosim tudi za zapisnike vseh sej ustanove za prenovo in oživitev Narodnega doma od začetka leta 2007 do sedaj.

5. PRENOVA ŠANC - vprašanje
Prenova obzidja na kapiteljskih šancah je bila sicer napovedana že za leto 2007, a ni bila izvedena. Župan je prenovo Šanc napovedal tudi za letošnje leto, zato me zopet zanima, kdaj bo prenova razpadajočih ostankov srednjeveškega mestnega obzidja izvedena, koliko bodo previdoma dela stala in kdo jih bo izvedel.
Zanima me tudi, kdo je pripravil projekt za statično sanacijo obzidja ter kako pri projektu sodeluje škofija, po katere parceli se obzidje deloma vije.

6. ODGOVORI NA POBUDE IN VPRAŠANJA SVETNIKOV - pobuda
Predlagam, da občina oziroma župan napravi pregled še neodgovorjenih pobud in vprašanj svetnikov ter na naslednji seji tudi zagotovi odgovore na vsa še neodgovorjena vprašanja in pobude ter s tem poskrbi za boljšo informiranost svetnikov in javnosti ter za boljše delo občinskega sveta. Seveda pa je priprava odgovorov na pobude in vprašanja tudi zakonska obveza župana.

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

sreda, 28. maj 2008

NOVE RAZGLEDNICE NOVEGA MESTA

O razglednicah Novega mesta, ki sem jih pripravil za novomeški Zavod za turizem.

Včeraj so dnevno svetlobo ugledale nove mestne razglednice. Izdal jih je Zavod za turizem, natisnila Tiskarna Vesel, za fotografije in oblikovanje pa sem poskrbel jaz. V tokratni seriji so izdali 14 lepih, znanih, tipičnih in zanimivih motivov mesta, mestnih arhitektur in detajlov, ki so jih med nekaj večjim fondom za tokratno izdajo izbrali na zavodu. Na čelni strani je fotografija, na hrbtno stran pa sem poleg prostora za naslovnika in sporočilo dodal tudi vrsto pojmov, ki so bolj ali manj značilno, tesno povezani z Novim mestom in Dolenjsko – hrana, ljudje, glasba, kraji, stavbe,… Razglednice Zavod za turizem tudi prodaja. Menda so po 0,4 evra na voljo v TIC na Glavnem trgu.


Takole pa izgleda hrbtna stran:


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
(Fotografije in oblikovanje razglednic: Tomaž Levičar)

nedelja, 18. maj 2008

ZGLEDNA MESTA: PIRAN

Pasji dreki so velika nadloga, posebej če se znajdejo na pločnikih, igriščih, ob kulturnih spomenikih … Izredno neprijetno je, pohoditi ga.

V Novem mestu so se tega problema pred leti poskusili lotiti s pasjim smetnjakom. Eden je stal v kandijskem križišču. A v njem se je znašlo marsikaj, le pasjega dreka ni bilo. To niti ni povsem nepričakovano, kajti v celem mestu je bil le eden, ki pa se nenazadnje niti ni tako značilno razlikoval od ostalih, povrhu pa ljudje smet vržejo v najbližji smetnjak, ne pa v tistega, ki ga predvidi občinski uradnik.
Bistveno bolj kot smetnjaki za pasje iztrebke pridejo prav pvc vrečke. Zdi se, da je pasja kultura sicer v zadnjih letih napredovala, a vrečke za pobiranje iztrebkov štirinožnih prijateljev so vseeno dobrodošle, saj se zgodi, da se kdaj v naglici vrečko pozabi vzeti na sprehod, še raje pa se prijatelj na štirih nogah podela enkrat več, kot ima njegov dvonožnih prijatelj vrečk v žepu.


V Piranu so se problema lotili na pravem koncu. Namestili so stojala z vrečkami za pobiranje iztrebkov. Enostavno, poceni in dovolj učinkovito.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografije: Piran, 17. maj 2008)

petek, 9. maj 2008

MEŠ(Č)ANI: MIHA JAPELJ

Miha Japelj je bil včeraj v Čajarni gost pogovornega večera, ki ga Društvo Novo mesto pripravlja pod nazivom Četrti četrtek. Japelj je član društva že od njegove ustanovitve, od letos pa je tudi častni občan Novega mesta. Slednje je bil tudi povod za pogovor, ki ga je vodil Igor Vidmar.
Miha Japelj na posnetku, ki ga lahko dosežete na spodnji povezavi, govori o svojem otroštvu, izobraževanju, Krki, kemiji, vnukih, o Novem mestu in seveda o Društvu Novo mesto.

Kliknite na:

Intervju z Miho Japljem, 8. maj 2008, Čajarna

in potem pritisnite "Play".

Opomba:
1. Pogovor je dolg 81 minut.
2. Opravičujem se za slabšo kvaliteto zvoka na datoteki, ker je posledica tega, da je bilo zaradi omejitev serverja potrebno 81 minut dolg pogovor stisniti pod 10 Mb. Kdor želi boljšo kvaliteto posnetka, lahko sporoči na moj e mail.

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

nedelja, 4. maj 2008

KOZINA IN ZIDANICA

O 100-letnici rojstva Marjana Kozine skozi glasbeno-vinogradniško-etični aspekt.

Skoraj neverjetno se zdi. Neverjetno se zdi, ker se zdi, da na tem koncu vino in posebej cviček ter vse kar je s tem povezano izdatno častimo, in neverjetno se zdi, ker se zdi, da je bila obeležitev 100-letnice rojstva skladatelja Marjana Kozine iskreno dejanje someščanov. Pa vendar se lahko prav v takem okolju zgodi, da meščanska zidanica na lepo osnočenem in sila razglednem pobočju Trške gore, v kateri je Marjan Kozina ustvaril tudi svoja velika dela, propada kakor noben drug objekt tamkaj.
Mesto sedi križem rok, država ravno tako, čeprav bi dokaj zlahka objekt obnovili kot zidanico ali pa dodali še muzejsko zbirko ali pa iz tega naredili vsaj kotiček za popotujoče glasbene umetnike vsega sveta, ki bi tu lahko, kakor Kozina, ustvarjali ali pa vsaj iskali navdih. Da je pa tale zidanica lahko naravnost enkratno ustvarjalno okolje, pa sploh ne dvomim.
Vsaka visokodoneča beseda izrečena na pompoznih obeležitvah ob Kozinovi stoletnici, je bila ob takem stanju oziroma taki usodi njegove hiše seveda povsem odveč.



Park o Kozini
RTV Slo o Kozini
RTV Slo o Kozini
Lokalno.si o Kozini
Wikipedia o Kozini


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografije: Kozinova zidanica na Trški gori, 2. maj 2008)

sobota, 3. maj 2008

1000 BESED: TITOV CVIČEK

cviček iz nekdanjega Titovega vinograda; Kumrovec, 3. maj 2008

ZGLEDNA MESTA: ZAGREB

O aleji zaslužnih in malce tudi o Novomeščanki Barbari Jelić.

Zagreb je čudovito mesto. Morda ni na najvišjih mestih v turističnih vodnikih, a v Zagrebu lahko človek vendarle preživi čudovit vikend. Nenazadnje je to tudi edino skorajda milijonsko mesto, ki je Novomeščanom na dosegu roke.
Posebej atraktivno, še posebej pa v sončnih poletnih dneh je na zagrebškem Jarunu, ob vodi ali kje v gozdu, ob neštetih lokalih in predvsem sredi množice, ki se sprehaja, poseda, predvsem pa rekreira. Veslačev, kolesarjev, rolarjev in tekačev je nepregledna množica, drugi igrajo baseball, tretji košarko, so pa tudi odbojkaši. Tudi odbojkašice najdemo tam.

Priznam, da nisem ravno športni navdušenec v smislu, da bi bil gledalec in spremljevalec vseh mogočih športnih panog na tribunah in preko tv ekrana. Zato mi je lahko oproščeno, da sem o Barbari Jelić prvič nekaj izvedel šele na Jarunu. Nenazadnje denimo to, da je Novomeščanka, da je bila še nedolgo nazaj najboljša odbojkašica na svetu, da je hči odbojkarskega trenerja, pravijo pa tudi, da je Dražen Petrović ženske odbojke. Pa seveda tu ne gre razpravljati o odbojki in Barbari Jelić, pač pa o tem, da so Zagrebčani na Jarunu uredili alejo slavnih hrvaških športnikov, med katerimi je tudi ta čez par dni enaintridesetletna Novomeščanka.

O aleji ali panteonu zaslužnih Novomeščanov že vrsto let govorimo tudi v Novem mestu. A iz projekta ni nič. Pa se iz ureditve Zagrebčanov zdi, da je to silno preprost projekt, če seveda kdo ve zakaj bi želel nekaj narediti. Ne gojim sanj, da bi Novomeška Agencija za šport v slavo tukajšnjim športnikom spravila skupaj kaj takega, kot vidimo na Jarunu, gojim pa sanje, da bi mesto moglo nekaj podobnega, morda malce bolj sofisticiranega narediti v spomin zaslužnim meščanom.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografije: Zagreb, 2. maj 2008)