Na 28. seji občinskega sveta, ki je bila 4. marca 2010, sem ob točki »Pobude in vprašanja« na podlagi 16. člena Poslovnika Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto predal naslednje pobude in vprašanja ter prosil za pripravo kvalitetnih pisnih odgovorov:
1. USTANOVA ZA NARODNI DOM - vprašanje
Prosim za seznanitev o delu, predvsem pa rezultatih dela upravnega odbora Ustanove za obnovo in oživitev Narodnega doma v letu 2009 ter obenem za seznanitev z njegovimi načrti v letu 2010. Prosim, da se poročilo pripravi predvsem v luči opravljanja nalog te ustanove in njenega upravnega odbora, kakor so predvideni z akti.
2. NADZORNE KAMERE – ponovitev vprašanja
Občina je pred časom sporočila, da pripravlja vse potrebno za namestitev nadzornih kamer v mestnem središču. Zanima me, kako so se aktivnosti zaključile.
Glejte tudi odgovor na svetniško vprašanje s številko zadeve: 032-28/2008-438 (1320)
3. EVROPSKA SREDSTVA – razvoj vprašanja (povezava: vprašanje - Razpisi EU, 9. seja; Finančna sredstva EU, 15. seja; Predstavitev projektov za prijavo na razpise EU, 22. seja)
Prosim za podatek, koliko sredstev so javni zavodi, katerih ustanovitelj je MO Novo mesto, ter občina sama pridobili v posameznih letih 2007, 2008, 2009. V preglednici naj se po posameznih ustanovah navede vsaj obseg sredstev, vir, namen ter vrednost celotnega projekta, za katerega so sredstva pridobljena.
Prosim tudi za:
-podatek, s katerimi projekti se bodo občina in njeni zavodi prijavili na razpise za pridobitev sredstev EU v letu 2010,
-poročilu o uspehu prijav na razpise za sredstva EU v zvezi s projekti, ki so bili navedeni v odgovoru na moje svetniško vprašanje z 22. seje – številka zadev: 030-18/2009 in 032-28/2008-439. Predstavitev naj bo narejena po posameznih predstavljenih projektih.
(Glej tudi odgovor s številko zadeve: 032-28/2008-485)
4. BAZEN NA PROSTEM V OKVIRU UN PORTOVAL - vprašanje
Leta 2001 je bil sprejet Ureditveni načrt za športno-rekreacijski park Portoval. V okviru tega je bila predvidena tudi izgradnja kopališča z zunanjim bazenom med sedanjim trgovskim centrom Tuš ter reko Krko. Glede na to, da je Občinski prostorski načrt po nekem spletu okoliščin tam predvidel ureditev parka, me zanima, kje je ali bo po tem predvidena ureditev mestnega kopališča z bazenom.
5. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PUP ZA MESTNO JEDRO NOVEGA MESTA - vprašanje
Pred leti je MO Novo mesto naročila spremembe in dopolnitve PUP za mestno jedro Novega mesta. Glede na to, da so bila določila tega kasneje vključena v izvedbeni del prostorskega načrta občine, me zanima, kaj je bilo v smislu realizacije pogodbe narejeno ter če je občina s pogodbo predviden obseg finančnih sredstev za izdelavo sprememb in dopolnitev PUP plačala, v kakšnem obsegu, kdaj.
6. OSVETLITEV ROTOVŽA – ponovitev pobude (8.,… seja)
Ponovno ponavljam vprašanje oziroma pobudo, da naj občina že vendarle popravi razsvetljavo stavbe rotovža v obsegu, kakršna je predvidena z ureditvijo.
7. PARKIRIŠČA ZA SLUŽBENA VOZILA OBČINE - vprašanje
Pred rotovžem sta urejeni dve parkirni mest, rezervirani za parkiranje službenih vozil MO Novo mesto, odlok o ureditvi cestnega prometa pa v 15. členu določa pogoje za parkiranje na teh oziroma takih mestih ter sankcije za kršenje določil.
Prosim, da občina poda poročilo, koliko kršitev oziroma koliko kazni je bilo izdanih v zvezi s kršitvijo 15. člena navedenega odloka od sprejema te določbe do danes – po posameznih mesecih.
Prosim tudi za podatek, za katera vozila je izdano dovoljenje za parkiranje na teh mestih.
8. ZAPORNICA PRED IGRIŠČI NA LOKI – ponovitev pobude (7. seja)
Predlagam, da občina ali Agencija za šport letos, seveda čimprej, namesti pred uvozom na območje športnih igrišč na Loki zapornico, ki bo preprečevala v zadnjih letih močno razpaslo parkiranje po brežinah reke Krke. S tem bo seveda preprečeno nelegalno parkiranje na bregovih reke Krke na tem območju, hkrati pa bo rekreativno območje tudi v tem delu dobilo podobo, ki mu gre.
V odgovoru na mojo pobudo je občina že pred dvema letoma in pol dejala, da je Agenciji za šport dala predlog in da ga bo celo ponovila, da to rampo namesti. Doslej se to ni zgodilo.
9. STROŠKI DELA – ponovitev vprašanja
Zahvaljujem se za odgovor na svetniško vprašanje v zvezi z gibanjem števila zaposlenih v občini (uprava, občinski svet, nadzorni odbor) ter občinskih javnih zavodih in podjetjih, vendarle pa prosim, da se odgovor dopolni na ustrezen način tudi v zvezi z obsegom stroškov dela (bruto plače, prispevki, prevoz, prehrana, davek, regres, jubilejne nagrade, solidarnostna pomoč), ki jih ima oziroma je imel proračun v letih 2007, 2008 in 2009.
Gre za dopolnitev tabele, ki je bila pripravljena kot odgovor na moje svetniško vprašanje na 18. seji občinskega sveta. Odgovor ima številko 032-16/2007-1320-362 (15.12.2008). Prosim, da se na koncu posameznih stolpcev za posamezna leta (2007, 2008 in še 2009) poda tudi seštevek vseh stroškov za posamezne organizacije. Doda naj se tudi podatek o obsegu proračuna MO NM za posamezno leto ter predstavi delež, ki ga nosijo stroški dela v posameznem letnem proračunu.
10. NAJVEČJI DOBAVITELJI MO NOVO MESTO IN NJENIH USTANOV – vprašanje
Prosim za podatek o največjih dobaviteljih Mestne občine Novo mesto, njenih zavodov in podjetij v letih 2007, 2008 in 2009 (za enake subjekte kot pri vprašanju stroškov dela). Prosim, da se predstavi vse dobavitelje občine in njenih zavodov, kjer skupna letna vrednost posameznega subjekta presega 10.000 evrov.
11. UNIVERZITETNI KAMPUS 2010 – razvoj vprašanja
Prosim za natančen podatek, kakšni so načrti glede realizacije izgradnje univerzitetnega kampusa v Drgančevju za leto 2010 ter podatek, kdaj se načrtuje začetek gradnje in kateri del kompleksa to bo ter kdo je odgovoren za posamezne aktivnosti, ki se bodo izvajale. Zanima me tudi, če in kako uspešno občina išče soinvestitorje za ta projekt, posebej v zasebnem sektorju.
(Povezava z odgovorom na svetniško vprašanje s številko zadeve: 032-28/2008-466)
12. IGRIŠČE ŽABJA VAS – vprašanje
Ob izgradnji bencinskega servisa Istrabenz v Žabji vas, zaradi katerega je prišlo tudi do ukinitve tamkajšnjega športnega igrišča, je bilo rečeno, da bo urejeno nadomestno. Zakaj to še ni urejeno oziroma kdaj in kje bo urejeno to igrišče in kakšen bo prispevek podjetja Istrabenz pri tem?
13. RECIKLAŽNI CENTER CIKAVA - pobuda
Predlagam, da se na reciklažnem centru Cikava uredi tudi oddelek, kjer bi zbirali še uporabne oddane predmete, ki bi jih lahko obiskovalci prevzeli. Opazil sem namreč, da občani tu občasno odlagajo tudi predmete, ki so še uporabni in jih je morda škoda povsem zavreči oziroma uničiti kot uporabne predmete, saj bi jih morda potreboval kdo drug. Sistem bi lahko bil tak, da bi še uporaben predmet hranili nek določen čas, mesec ali dva ali tri, in če ga v tem času ne bi nihče prevzel, bi ga pač zavrgli.
14. KATALOG MESTNE OPREME – razvoj vprašanja
V odgovoru na svetniško vprašanje v zvezi s katalogom mestne opreme na 18. seji občinskega sveta, je zapisano, da občina pripravlja občinski pravilnik z naborom širokega spektra mikrourbane opreme za historično in geografsko različna območja Novega mesta in širšega območja MO NM.
Prosim, da se pravilnik, ki je po dobrem letu dni zagotovo že izdelan, predstavi občinskemu svetu.
15. KLOPI V PORTOVALU – ponovitev pobude (7. seja)
Predlagam, da MO Novo mesto namesti urbano opremo, torej predvsem parkovne klopi ter koške za smeti, tudi v območje mestnega gozda Portoval – po vzoru mestnega gozda Ragov log. Kakor Ragov log je tudi Portoval dobro obiskan mestni gozd, ki pa je povsem brez ureditev, ki bi lahko nekoliko podaljšale, olajšale ali popestrile zadrževanje meščanov v tem gozdu, pri čemer denimo klopi, za namestitev katerih je, če se ne motim, potrebno le soglasje lastnika zemljišča, zagotovo pomenijo minimum tovrstnih ureditev.
16. GRADNJE ZARJE NA JAKČEVI IN ROZMANOVI – vprašanje
Leta 2007 je občinski svet sprejemal prostorske izvedbene akte ter programe komunalne opremljanja za poslovno-stanovanjski gradnji na Jakčevi ulici ter Rozmanovi ulic, ki naj bi jih realiziralo podjetje Zarja d.d., katerega večinski lastnik je novomeška občina. Glede na to, da je bilo tedaj rečeno, da se zelo mudi s sprejemanjem aktov in da jih gre hitro sprejeti, da se bo gradnja lahko pričela, sprašujem, kje se je pri kar obeh projektih zataknilo, da se še do danes ni pričelo z gradbenimi deli na teh zagotovo atraktivnih lokacijah.
17. POMOČ DRUŽINAM OB ROJSTVU OTROK – ponovitev pobude, vprašanje
Leta 2007 sem oblikoval svetniško vprašanje v zvezi s pomočjo družinam ob rojstvu otrok oziroma podal pobudo, da občina Novo mesto začne z dajanjem tovrstne pomoči, saj je ena redkih, ki družinam ob rojstvu otrok ne namenja praktično ničesar.
V odgovoru (032-7/2007-1320-124; 14.9.2007) mi je bilo odgovorjeno, da občina že pripravlja gradivo, ki bo omogočalo pomoč družinam ob rojstvu otrok ter da je v pripravi tudi pravilnik, ki bo določal kriterije za izdajanje pomoči. Glede na to, da je odtlej preteklo že dobri dve leti, novosti ali sprememb v zvezi s tem pa praktično nikakršnih, ponavljam vprašanje in pobudo.
18. PEŠPOT OB POTOPKU TEŽKA VODA OD REVOZA DO BELOKRANJSKE CESTE – razvoj vprašanja
Zanima me, zopet, katere aktivnosti, ki so in ki niso odvisne od proračunskih sredstev, občina trenutno vodi v zvezi z ureditvijo pešpoti ob potoku Težka voda od Revoza (konec obstoječe poti ob potoku) do Belokranjske ceste. Naloge, ki bi se lahko izvajale so denimo: sklenitev dogovora z lastniki za odkup, uvrstitev delov parcel v načrt nabav, priprava projektnih rešitev, iskanje sponzorjev ali sofinancerjev za izvedbo poti, angažiranje krajevne skupnosti pri izvedbi projekta ipd.
19. STRATEGIJA RAZVOJA ŠPORTA – razvoj vprašanja
V odgovoru na svetniško vprašanje z 9. seje občinskega sveta je bilo v zvezi s pripravo strategije razvoja športa v MO Novo mesto rečeno, da bo strokovna služba pripravila predlog imenovanja projektne skupine, ki bo pripravila strategijo in jo predložila občinskemu svetu.
Prosim za podatek, kdaj je bila projektna skupina ustanovljena, kdo so člani in zakaj še ni predstavljena strategija.
20. VRTEC JANKO NA KETTEJEVEM DREVOREDU – ponovitev vprašanja (9. seja)
Ali je občina, kakor je napovedala leta 2007 (odg. na svetniško vprašanje: 032-7/2007-1320-162; 19.11.2007), že opredelila namere v zvezi z objektom nekdanjega vrtca Janko na Kettejevem drevoredu?
21. PLEČNIKOV SPOMENIK – ponovitev pobude (9. seja)
Občina je v odgovoru na moje svetniško vprašanje v zvezi s spomenikom NOB v Bučni vasi, ki je izdelan po zamisli Jožeta Plečnika, dejala, da bo načrtovala odkup dela parcele, na kateri stoji spomenik. Zanima me, katere aktivnosti so bile v zvezi s tem izvedene v času po tem, kdaj je bila parcela odkupljena, koliko je to stalo.
22. ODLOK O VARSTVU IN VZDRŽEVANJU SPOMENIKOV IN SPOMINSKIH OBELEŽIJ NOB TER LJUDSKE REVOLUCIJE – vprašanje
Občina je v odgovoru na moje svetniško vprašanje v zvezi s spomniki NOB in odlokom v zvezi z njimi odgovorila, da bo spremenila oziroma posodobila odlok. Kdaj namerava občina ta odlok uvrstiti na dnevni red občinskega sveta – od napovedi je minilo že skoraj leto dni, kar bi moralo biti več kot dovolj časa za pripravo kvalitetnega besedila odloka.
Glejte tudi odgovor na svetniško vprašanje s številko zadeve: 032-28/2008-414.
23. PLOČNIK IN KOLESARSKA STEZA OB BELOKRANJSKI CESTI – ponovitev vprašanja (10. seja)
Na moje vprašanje v zvezi z gradnjo pločnika in kolesarske steze ob Belokranjski cesti (Gotna vas), ki sem ga podal na 10. seji občinskega sveta, je bilo odgovorjeno, da je projekt pripravljen, gradnja pa se načrtuje za leto 2008. Doslej do tega ni prišlo, zato me zanima, kje se je zapletlo in kdaj se trenutno predvideva izvedba tega projekta.
24. BARAKA NA PUGLJEVI ULICI – ponovitev pobude (11. seja)
Ponavljam pobudo, da občina odstrani barako ob vstopu na Župančičevo sprehajališče s Pugljeve ulice in ostalo, kar stoji na javnem dobru, ter da se prostor uredi primerno vstopu na sprehajališče ter lokaciji z vstopno-izstopnim mestom za novomeški rečni splav.
Obenem prosim za informacijo o ugotovitvah, ki se jih je občina, kakor je zapisala v odgovoru, namenila pridobiti - v povezavi z vašim odgovorom na moje svetniško vprašanje: 092-5/2008-3(2009)
25. VARSTVO MODERNE ARHITEKTURNE DEDIŠČINE V OBČINI – ponovitev pobude (11. seja)
Prosim za podatek, kako potekajo aktivnosti v zvezi z zaščito arhitekturne dediščine sodobnega časa, ki jih je občina napovedala v svojem odgovoru na moje svetniško vprašanje pred dobrima dvema letoma – glejte zadevo: 032-7/2007-1320-232
26. STANOVANJSKI PROGRAM MO NOVO MESTO - vprašanje
Župan Muhič je z dnevnega reda 15. seje občinskega sveta umaknil točko Stanovanjski program MO Novo mesto.
Zanima me, kdaj bo pripravljen oziroma na dnevnem redu za sprejem stanovanjski program občine, kot ga predvideva Stanovanjski zakon (156. člen).
27. ENERGETSKI KONCEPT – ponovitev vprašanja (23. seja)
Prosim za poročilo o izvajanju na 19. seji občinskega sveta sprejetega Energetskega koncepta Mestne občine Novo mesto v letu 2009 ter o pripravi oziroma izvajanju projektov, predvidenih za leto 2010.
Prosim, da se tokrat poročilo pripravi s konkretnimi podatki o izvajanju zastavljenih nalog oziroma projektov, kot so zapisane v tabeli 4.1-1 energetskega koncepta, ne pa s splošnim modrovanjem, ki ga lahko dovolj preberemo v samem konceptu in seveda v strokovni literaturi.
28. SPOMINSKA OBELEŽJA V NOVEM MESTU OZIROMA KIPI PRED ROTOVŽEM – vprašanje
Prosim za podatek, katere aktivnosti so bile izvedene v zvezi s sklepi občinskega sveta v zvezi s postavitvijo doprsnih kipov Marjana Mušiča in Božidarja Jakca pred mestno hišo, ki so bili sprejeti na 20. seji občinskega sveta (glej zapisnik 20. seje občinskega sveta, točka 6. dnevnega reda; odgovor na svetniško vprašanje s številko zadeve 032-28/2008-392; odgovor na svetniško vprašanje s številko zadeve 032-28/2008-472).
Je imenovana komisija, so oblikovani kriteriji, opredeljene lokacije …?
Tomaž Levičar, arhitekt
nedelja, 7. marec 2010
ponedeljek, 1. marec 2010
MESTNI MADEŽ: VESELI MAREC
Je čas praznikov, je pa tudi čas med njimi. Sta si različna. Posebej december, ta deklarativno veseli mesec, je čas praznovanj in obdarovanj in seveda okraševanj. Ljudje skupaj ali posamič krasijo svoje jelke, prek njih prepletajo lučke, nanje obešajo raznovrstne okraske in pod nje postavljajo darove svojim dragim. Darila izginejo že ob vstopu v novo leto, teden, dva ali morda tri kasneje pa tudi okrašene jelke in drugo okrasje zapustijo imenitnejše dele domov. Pospravi se jih v omare, kleti, nekako stran od oči. Tako je vsaj v normalnih domovih. So pa tudi drugačni. In eni takih je Kulturni center Janeza Trdine, kjer še dva meseca po vstopu v leto 2010 na smreki pred vhodom visijo barviti prednovoletni okraski. Lahko da je to plod ekonomičnost, pač naslednjega decembra ne bo treba zopet na lestev, lahko pa je to kar plod pozabljivosti ali brezbrižnosti. Je pač tako, da je treba tudi za najlepšimi zadevami enkrat pospraviti. 
No, danes celo končno so pospravili. Po dveh mesecih je tudi tam konec prazničnega vzdušja. In zdaj, ko je odstranjena še zadnja praznična tančica, bo morda na vrsti za rešitev tudi kak resnejši mestni problem.
Tomaž Levičar
(Fotografija: Smrečica pred KC Janeza Trdine; 27. februar 2010)
No, danes celo končno so pospravili. Po dveh mesecih je tudi tam konec prazničnega vzdušja. In zdaj, ko je odstranjena še zadnja praznična tančica, bo morda na vrsti za rešitev tudi kak resnejši mestni problem.
Tomaž Levičar
(Fotografija: Smrečica pred KC Janeza Trdine; 27. februar 2010)
sobota, 2. januar 2010
MESTNI MADEŽ: TABLA CENTRA ZA SOCIALNO DELO
Novomeški Center za socialno delo ima že skoraj deset let svoje mesto na Reslovi ulici s hišno številko 7B, na naslovu Resslova ulica 5, pa stoji zasebna hiša, nekoč imenovana Mušičevina, saj je to bila domačija Mušičevih. Že nekaj časa pa pred vhodom na dvorišče zasebne hiše stoji tabla Centra za socialno delo. Reč je seveda nelogična, saj pameten ne gre postavljati svoje table pred vhodom v tuj objekt. Da pa je reč še za odtenek bolj neumna, pa tabla stoji kar sredi pločnika, ki pa ni ne privaten ne last Centra za socialno delo, pač pa je javno dobro v lasti Mestne občine Novo mesto (parc. št. 472, k.o. Kandija). Če je nekaj javno dobro pa seveda ne pomeni, da lahko tam kdor koli počne kar koli se mu zljubi.
Tomaž Levičar
(Fotografija Resslova ulica, 31. december 2009)
Tomaž Levičar
(Fotografija Resslova ulica, 31. december 2009)
petek, 1. januar 2010
MESTNI MADEŽ: ŽELEZNIŠKO POSTAJALIŠČE CENTER
Vlaki so slabo izkoriščena možnost za potovanja. A ob vseh drugih problemih, ki jih ta promet v naši državi ima, bedna podoba železniškega postajališča Center v središču Novega mesta zagotovo ne pripomore k temu, da bi se še kdo odločil za vlak namesto za avto. Neurejeno, grafitirano, razbito, zažgano, polomljeno, zastarelo in nasploh grdo in zanemarjeno. Če bi bila to neka odročna, bogu za hrbtom nameščena postaja, bi skušali to nekako razumeti, glede na to, da pa imajo Slovenske železnice svoj novomeški sedež tik iznad nje ter da lahko odgovorni iz svojih pisarn ali pa na poti v službo vidijo to obupno stanje, pa je reč že precej manj razumljiva.
Tomaž Levičar
(Fotografije: Železniško postajališče Center Novo mesto ob Šmihelskem mostu, 31. december 2009)
nedelja, 27. december 2009
IMENA ULIC
O poimenovanju novih novomeških ulic
V zvezi s točko decembrske seje občinskega sveta, kjer smo obravnavali poimenovanja ulic, sem dodatno poslal naslednje pripombe:
Zakonodaja
Na seji Odbora za okolje in prostor je bilo s strani občinske uprave v zvezi z mojim predlogom, da naj se v odloku uredi tudi poimenovanje sprehajališč, povedano, da bi to ne bilo skladno z zakonodajo. Če je dejansko tako, tedaj je treba tudi ugotoviti, da je odlok neskladen z zakonodajo še v kakem drugem primeru poimenovanj - npr. mostovi. Zato predlagam, da se v predstavljenem odloku uredi le poimenovanja, ki jih terja zakonodaja, v drugem, spremljajočem odloku, ki bi ga bilo smiselno predstaviti kar hkrati, pa poimenovanja sprehajališč, mostov, mestnih predelov in podobnega.
Brezovica, Mestni gozd
Predlog sprememb odloka predlaga poimenovanje ene od cest na severu mesta z nazivom Brezovica. Glede nato, da se takisto imenuje že sosednji gozd oziroma grič (četudi tega ne obravnava ta odlok), predlagam, da se izogne podvajanju poimenovanj in s tem nepotrebni zmedi ter se cesto raje poimenuje drugače. Moj predlog bi glede na zgodovinska dejstva bil denimo Rimska cesta.
Podobna zagata je predlog poimenovanja Mestni gozd. Poimenovati območje, ki ga porašča drevje, z Mestni gozd, je morda še nekako smiselno, poimenovati tako ulico pa najbrž nekaj manj, posebej v oziru na to, da je v fondu na razpolago še serija idej poimenovanj po znanih meščanih in ostalem.
Urbanje
Predlog poimenovanja ulice z imenom Urbanje se mi zdi povsem neprimeren, posebej ob dejstvu, da je, zopet povem, na voljo cela paleta boljših možnosti, preko katerih lahko mesto izkaže tudi spoštovanje do svojih zaslužnih meščanov ipd.
Ravnikar, Mušič
Predlagam, da se po logiki, da, v kolikor je le mogoče, poimenovanja ulic, kadar so poimenovane po znanih osebnostih, simbolno vežemo na njihove življenjske zgodbe, predlagam, da se tudi arhitektoma Ravnikarju in Mušiču sedaj ali pa enkrat v bodoče dodeli ulice ali preko kakšnega preimenovanja ulic v območju starega mesta ali pa v novonastajajočih okoljih, ki so v urbanističnem in arhitekturnem smislu na ravni mesta presežki, saj to nekako simbolno pritiče umetnikoma in akademikoma te stroke.
Sila neprimerno se mi zdi že predhodno poimenovanje ene od bolj konfuznih mestnih ulic po Mušiču. Podobne narave pa se mi zdi namera poimenovanja ene od bodočih ulic po Ravnikarju v prav nič presežno načrtovanem mestnem predelu.
Knez
Zaradi pobude kolegice občinske svetnice, da naj se v bodoče ena izmed ulic poimenuje tudi po gospodarstveniku Jožetu Knezu, predlagam, da se ulica, ki se bo poimenovala po arheologu Tonetu Knezu, zaradi prepoznavnosti imenuje Ulica Toneta Kneza.
Sprehajališča
V tem ali drugem odloku je treba urediti tudi poimenovanje sprehajališč, ki so brez hišnih številk. Trenutno prepoznam dve takšni sprehajališči, namreč ob reki Krki od Portovala do Težke vode, ki se ga je prijelo ime Sprehajališče Primičeve Julije, ter ob Težki vodi od Skalickega ulice do Regrče vasi oziroma v bodoče do Belokranjske ceste. Prvo poimenovanje se seveda navezuje na dejstvo, da je v sosednjem gradiču Neuhof nekoč živela Primičeva Julija, drugo pa po prvih lastnikih gradu Grm, ki dominira nad potjo, Mordaxih.
Industrijske, poslovne cone ter Veliki hrib
Predlagam, da se ulice v poslovnih, gospodarskih, industrijskih, obrtnih območjih, kot so v Novem mestu denimo Cikava, Adria, Livada, Mačkovec poimenujejo po gospodarstvenikih, posebej seveda novomeških oz. dolenjskih.
Rudolf IV. Habsburški
Predlagam, da se kakšna pomembnejša cesta, sprehajališče ali trg ob tej ali eni bodočih prilik vendarle poimenuje tudi po ustanovitelju mesta.
Vsekakor predlagam, da se po njem poimenuje vsaj bodoče sprehajališče ob Krki okoli starega mestnega jedra.
Označbe
Predlagam, da se ob uličnih tablah, ki stojijo ob vstopih na posamezne ulice, zapiše kratko tudi po kom je ulica imenovana in kdo ta oseba je ter morebiti čas rojstva in smrti - po zgledu mnogih drugih mest.
Tomaž Levičar
V zvezi s točko decembrske seje občinskega sveta, kjer smo obravnavali poimenovanja ulic, sem dodatno poslal naslednje pripombe:
Zakonodaja
Na seji Odbora za okolje in prostor je bilo s strani občinske uprave v zvezi z mojim predlogom, da naj se v odloku uredi tudi poimenovanje sprehajališč, povedano, da bi to ne bilo skladno z zakonodajo. Če je dejansko tako, tedaj je treba tudi ugotoviti, da je odlok neskladen z zakonodajo še v kakem drugem primeru poimenovanj - npr. mostovi. Zato predlagam, da se v predstavljenem odloku uredi le poimenovanja, ki jih terja zakonodaja, v drugem, spremljajočem odloku, ki bi ga bilo smiselno predstaviti kar hkrati, pa poimenovanja sprehajališč, mostov, mestnih predelov in podobnega.
Brezovica, Mestni gozd
Predlog sprememb odloka predlaga poimenovanje ene od cest na severu mesta z nazivom Brezovica. Glede nato, da se takisto imenuje že sosednji gozd oziroma grič (četudi tega ne obravnava ta odlok), predlagam, da se izogne podvajanju poimenovanj in s tem nepotrebni zmedi ter se cesto raje poimenuje drugače. Moj predlog bi glede na zgodovinska dejstva bil denimo Rimska cesta.
Podobna zagata je predlog poimenovanja Mestni gozd. Poimenovati območje, ki ga porašča drevje, z Mestni gozd, je morda še nekako smiselno, poimenovati tako ulico pa najbrž nekaj manj, posebej v oziru na to, da je v fondu na razpolago še serija idej poimenovanj po znanih meščanih in ostalem.
Urbanje
Predlog poimenovanja ulice z imenom Urbanje se mi zdi povsem neprimeren, posebej ob dejstvu, da je, zopet povem, na voljo cela paleta boljših možnosti, preko katerih lahko mesto izkaže tudi spoštovanje do svojih zaslužnih meščanov ipd.
Ravnikar, Mušič
Predlagam, da se po logiki, da, v kolikor je le mogoče, poimenovanja ulic, kadar so poimenovane po znanih osebnostih, simbolno vežemo na njihove življenjske zgodbe, predlagam, da se tudi arhitektoma Ravnikarju in Mušiču sedaj ali pa enkrat v bodoče dodeli ulice ali preko kakšnega preimenovanja ulic v območju starega mesta ali pa v novonastajajočih okoljih, ki so v urbanističnem in arhitekturnem smislu na ravni mesta presežki, saj to nekako simbolno pritiče umetnikoma in akademikoma te stroke.
Sila neprimerno se mi zdi že predhodno poimenovanje ene od bolj konfuznih mestnih ulic po Mušiču. Podobne narave pa se mi zdi namera poimenovanja ene od bodočih ulic po Ravnikarju v prav nič presežno načrtovanem mestnem predelu.
Knez
Zaradi pobude kolegice občinske svetnice, da naj se v bodoče ena izmed ulic poimenuje tudi po gospodarstveniku Jožetu Knezu, predlagam, da se ulica, ki se bo poimenovala po arheologu Tonetu Knezu, zaradi prepoznavnosti imenuje Ulica Toneta Kneza.
Sprehajališča
V tem ali drugem odloku je treba urediti tudi poimenovanje sprehajališč, ki so brez hišnih številk. Trenutno prepoznam dve takšni sprehajališči, namreč ob reki Krki od Portovala do Težke vode, ki se ga je prijelo ime Sprehajališče Primičeve Julije, ter ob Težki vodi od Skalickega ulice do Regrče vasi oziroma v bodoče do Belokranjske ceste. Prvo poimenovanje se seveda navezuje na dejstvo, da je v sosednjem gradiču Neuhof nekoč živela Primičeva Julija, drugo pa po prvih lastnikih gradu Grm, ki dominira nad potjo, Mordaxih.
Industrijske, poslovne cone ter Veliki hrib
Predlagam, da se ulice v poslovnih, gospodarskih, industrijskih, obrtnih območjih, kot so v Novem mestu denimo Cikava, Adria, Livada, Mačkovec poimenujejo po gospodarstvenikih, posebej seveda novomeških oz. dolenjskih.
Rudolf IV. Habsburški
Predlagam, da se kakšna pomembnejša cesta, sprehajališče ali trg ob tej ali eni bodočih prilik vendarle poimenuje tudi po ustanovitelju mesta.
Vsekakor predlagam, da se po njem poimenuje vsaj bodoče sprehajališče ob Krki okoli starega mestnega jedra.
Označbe
Predlagam, da se ob uličnih tablah, ki stojijo ob vstopih na posamezne ulice, zapiše kratko tudi po kom je ulica imenovana in kdo ta oseba je ter morebiti čas rojstva in smrti - po zgledu mnogih drugih mest.
Tomaž Levičar
petek, 11. december 2009
MESTNI MADEŽ: ZASTAVE PRI GASILCIH
Zastave služijo prepoznavanju, simbolizirajo države in mesta, tudi kakšne komu ljube, zato pod njimi neredko steče kaka solza, posebej ob čustveno zahtevnejših trenutkih. Tudi pod novomeško zastavo, ki plapola ob Gasilsko reševalnem centu Novo mesto, gre človeku na jok, a ne zaradi trpkih usod, na katere se ta ustanova navezuje, ampak bolj zato, ker vidi povsem zbledelo in raztrgano novomeško zastavo ob novomeškem javnem zavodu, ki ga povrhu vsega vodi eden od novomeških podžupanov. 
Lahko pogledate tudi: http://tomazlevicar.blogspot.com/2008/12/h-gasilcem-po-aparat.html
Tomaž Levičar
(Fotografija: GRC Novo mesto, Seidlova cesta, 11. december 2009)
Lahko pogledate tudi: http://tomazlevicar.blogspot.com/2008/12/h-gasilcem-po-aparat.html
Tomaž Levičar
(Fotografija: GRC Novo mesto, Seidlova cesta, 11. december 2009)
ponedeljek, 7. december 2009
ELEKTRO NE POZABI
O odlični evidenci in ne ravno izredni hitrosti dela upravljavca javne razsvetljave.
Konec oktobra so na stopnišču, ki povezuje Paderšičevo in Skalickega ulico, crknile talne luči, ki so, zdi se mi, predvsem dekorativnega značaja. Niso crknile prvič. Zato sem kot priden meščan 30. oktobra napisal elektronsko pošto upravljavcu novomeške javne razsvetljave, ki ima sicer sedež na trebanjskem koncu. Napisal sem jim, da luči spet ne delujejo ter jih prosil, da napako odpravijo. Minil je teden, minila sta dva, minili so trije, a na stopnišču je bilo še vse po starem. Temno. Na reč sem do zdaj skoraj pozabil in opustil upanje, da je moč v tem mestu kako za pogled laika enostavno reč hitro popraviti, ko ne deluje. Popravilo delovanja teh luči se mi za podjetje, ki se profesionalno ukvarja z javno razvsetljavo, zdi v takem rangu zahtevnosti, kot je zame menjava žarnice na stropni luči v stanovanju. Torej nič kaj dosti zahtevno. Kakor koli, danes, skoraj 40 dni kasneje in hkrati ob tretji obletnici Muhičevega županovanja, luči končno spet delujejo. Ta epizoda mestnega življenja govori o tem, da upravljavci morda res ne popravijo hitro, a če drugega ne, vsaj ne pozabijo popraviti.
Tomaž Levičar
(Fotografija: Paderšičeva ulica, 7. december 2009)
Konec oktobra so na stopnišču, ki povezuje Paderšičevo in Skalickega ulico, crknile talne luči, ki so, zdi se mi, predvsem dekorativnega značaja. Niso crknile prvič. Zato sem kot priden meščan 30. oktobra napisal elektronsko pošto upravljavcu novomeške javne razsvetljave, ki ima sicer sedež na trebanjskem koncu. Napisal sem jim, da luči spet ne delujejo ter jih prosil, da napako odpravijo. Minil je teden, minila sta dva, minili so trije, a na stopnišču je bilo še vse po starem. Temno. Na reč sem do zdaj skoraj pozabil in opustil upanje, da je moč v tem mestu kako za pogled laika enostavno reč hitro popraviti, ko ne deluje. Popravilo delovanja teh luči se mi za podjetje, ki se profesionalno ukvarja z javno razvsetljavo, zdi v takem rangu zahtevnosti, kot je zame menjava žarnice na stropni luči v stanovanju. Torej nič kaj dosti zahtevno. Kakor koli, danes, skoraj 40 dni kasneje in hkrati ob tretji obletnici Muhičevega županovanja, luči končno spet delujejo. Ta epizoda mestnega življenja govori o tem, da upravljavci morda res ne popravijo hitro, a če drugega ne, vsaj ne pozabijo popraviti.
Tomaž Levičar
(Fotografija: Paderšičeva ulica, 7. december 2009)
četrtek, 26. november 2009
PRILOŽNOSTI ŽE DOSLEJ DOVOLJ
O številnih velikih izzivih, ki že dolgo čakajo v predalih.
V delu novomeške javnosti, ki jo zanima, kaj se ima dogoditi z mestom, predvsem torej med političarji in graditelji, je zaznati sled navdušenja ob sprejemu Občinskega prostorskega načrta. Zgodilo se je na torkovi seji mestnega sveta. Izredni. Čestitke vsem, ki so se trudili kar nekaj let, da je do novega dokumenta na področju urejanja prostora prišlo, so vsekakor na mestu. Ni dvoma. Več dilem pa poraja misel o takih ali drugačnih velikih razvojnih priložnostih mesta, ki bi naj izhajale iz tega dokumenta. Tu pa sem osebno že zelo zadržan. Celo v dvomih sem. Na vprašanje ene od svetnic na seji, katerih pomembnih 5 razvojnih projektov ta načrt odpira, je bilo s strani občinske uprave odgovorjeno, da so to denimo širitev gospodarske cone Cikava, urejanje mestnih obvoznic, stanovanjska gradnja na južnem delu mesta, arheološki park ter kamionski terminal ob Ždinji vasi oziroma ob avtocesti. Pa morda je še kakšen. Pa to celo ni pomembno. Pomembno pa ni, ker so to le možnosti, nekatere celo ne nove, ki se jih bo mesto šele moralo potruditi izkoristiti. Glede tega pa so vsakršni dvomi na mestu. In to predvsem zato, ker ima novomeška občina oziroma je v prostoru te občine v prostorskih aktih že sedaj na voljo dovolj široka paleta projektov, ki so za mesto oziroma občino pomembni, a se jih aktivnosti mesta sploh ne dotikajo ali pa gredo naprej po polžje.
Želim jih nekaj navesti, da ne bi preveč zalivali misli, da doslej praktično ni bilo kaj početi. Bilo je kaj početi in je še sedaj moč delati na marsikaterem projektu. Dovolj dela za zasebni in javni sektor in tudi za njuno družno početje. Zakaj je tako malo projektov uresničenih, pa je že drugo vprašanje.
Iz množice novomeških projektov, ki že leta in leta bolj ali manj le čakajo v predalih in se v glavnem ne izvijajo iznad faze razvoja lokacije, so torej v glavnem brez gradbene dokumentacije in nekateri celo brez znanih investitorjev (razen kjer bi to ne morala biti kar občina), torej po posameznih področjih denimo izpostavim:
Promet:
- zahodna, južna in vzhodna obvoznica z mostovoma preko reke Krke na podlagi urbanistične zasnove (doslej brez izvedbenega načrta);
- mostova za pešce in kolesarje preko Krke Brod – Groblje in Portoval - Bršljin na podlagi izvedbenega načrta za Portoval;
- most za pešce in kolesarje Plava laguna – Ragov log na podlagi izvedbenega načrta za pešpoti;
- preko deset kilometrov kolesarskih stez v mestu na podlagi izvedbenega načrta za pešpoti
- rekonstrukcija Šmarješke ceste od križišča v Ločni do pekarne na podlagi izvedbenega načrta zanjo;
- rekonstrukcija Ljubljanske ceste od Šmihelskega mosta do Bršljina, od policije do krožišča, od krožišča do trgovine Maja na podlagi izvedbenega načrta zanjo;
- parkirna hiša na Loki na podlagi izvedbenega načrta za Novi trg;
Šport:
- teniška dvorana, metališča, bazen na prostem, čolnarna za športne čolne, zahodna in vzhodna tribuna ob stadionu s tekaško stezo, pokritim bazenom itd v športnem parku Portovald na podlagi izvedbenega načrta za športni park Portoval;
- kapacitete za konjeniški šport v okviru učnega centra Struga na podlagi izvedbenega načrta za ta predel;
- bazenski kompleks (termalna riviera) na Otočcu na podlagi izvedbenega načrta za kompleks Otočec;
Izobraževanje:
- univerzitetni kampus v Drgančevju na podlagi izvedbenega načrta za kampus;
- učno-razvojni center za krajino in šport pri Otočcu oz. Strugi na podlagi izvedbenega načrta za območje okoli Struge;
Kultura:
- nov gledališki objekt ob Seidlovi cesti na podlagi izvedbenega načrta za Novi trg;
- manjši tehnični muzej in/ali galerija ob gradu Struga na podlagi izvedbenega načrta za ta predel;
Komercialni sektor:
- trgovsko poslovni center na Novem trgu na lokaciji nekdanje občinske stavbe na podlagi izvedbenega načrta;
- trgovsko poslovne površine na območju Bršljina na podlagi izvedbenega načrta za območje Bršljina;
- trgovsko poslovne površine v Mačkovcu na podlagi izvedbenega načrta
Stanovanja:
- večja stanovanjska zazidava v Podbrezniku (delno sicer uresničena) na podlagi izvedbenega načrta;
- stanovanjski blok s komercialnim pritličjem na Jakčevi na podlagi izvedbenega načrta;
- večstanovanjski objekt na vogalu Kastelčeve in Rozmanove v mestnem jedru na podlagi izvedbenega načrta;
Socialno varstvo:
- dom za starejše občane na Pogancih na podlagi izvedbenega načrta;
Turizem:
- nove prenočitvene, rekreacijske ipd kapacitete na Otočcu na podlagi izvedbenega načrta;
- turistično-rekreacijski center v Zalogu na podlagi izvedbenega načrta;
- prenočitvene in gostinske kapacitete visoke kategorije v gradu Struga na podlagi izvedbenega načrta;
Industrija:
- dodatne proizvodne površine za proizvodnjo v okviru Revoza, Krke, ob Straški cesti, na Cikavi na podlagi izvedbenih načrtov
Komunala:
- nadaljevanje projekta CEROD
(Načrte za zgoraj navedene projekte, a žal le besedila, si je moč ogledati na:
http://www.novomesto.si/si/obcina/akti/?v=7.1.urejanjeprostorainvarstvookolja-urejanjeprostora)
Seveda se nisem trudil izpostaviti še več projektov, še celo obilje manjših je, ker se mi zdi, da že vse navedeno tvori za to in še kakšno bodočo lokalno oblast več kot dovolj projektov, ki jih je smiselno ali celo treba spraviti v življenje.
Tomaž Levičar
V delu novomeške javnosti, ki jo zanima, kaj se ima dogoditi z mestom, predvsem torej med političarji in graditelji, je zaznati sled navdušenja ob sprejemu Občinskega prostorskega načrta. Zgodilo se je na torkovi seji mestnega sveta. Izredni. Čestitke vsem, ki so se trudili kar nekaj let, da je do novega dokumenta na področju urejanja prostora prišlo, so vsekakor na mestu. Ni dvoma. Več dilem pa poraja misel o takih ali drugačnih velikih razvojnih priložnostih mesta, ki bi naj izhajale iz tega dokumenta. Tu pa sem osebno že zelo zadržan. Celo v dvomih sem. Na vprašanje ene od svetnic na seji, katerih pomembnih 5 razvojnih projektov ta načrt odpira, je bilo s strani občinske uprave odgovorjeno, da so to denimo širitev gospodarske cone Cikava, urejanje mestnih obvoznic, stanovanjska gradnja na južnem delu mesta, arheološki park ter kamionski terminal ob Ždinji vasi oziroma ob avtocesti. Pa morda je še kakšen. Pa to celo ni pomembno. Pomembno pa ni, ker so to le možnosti, nekatere celo ne nove, ki se jih bo mesto šele moralo potruditi izkoristiti. Glede tega pa so vsakršni dvomi na mestu. In to predvsem zato, ker ima novomeška občina oziroma je v prostoru te občine v prostorskih aktih že sedaj na voljo dovolj široka paleta projektov, ki so za mesto oziroma občino pomembni, a se jih aktivnosti mesta sploh ne dotikajo ali pa gredo naprej po polžje.
Želim jih nekaj navesti, da ne bi preveč zalivali misli, da doslej praktično ni bilo kaj početi. Bilo je kaj početi in je še sedaj moč delati na marsikaterem projektu. Dovolj dela za zasebni in javni sektor in tudi za njuno družno početje. Zakaj je tako malo projektov uresničenih, pa je že drugo vprašanje.
Iz množice novomeških projektov, ki že leta in leta bolj ali manj le čakajo v predalih in se v glavnem ne izvijajo iznad faze razvoja lokacije, so torej v glavnem brez gradbene dokumentacije in nekateri celo brez znanih investitorjev (razen kjer bi to ne morala biti kar občina), torej po posameznih področjih denimo izpostavim:
Promet:
- zahodna, južna in vzhodna obvoznica z mostovoma preko reke Krke na podlagi urbanistične zasnove (doslej brez izvedbenega načrta);
- mostova za pešce in kolesarje preko Krke Brod – Groblje in Portoval - Bršljin na podlagi izvedbenega načrta za Portoval;
- most za pešce in kolesarje Plava laguna – Ragov log na podlagi izvedbenega načrta za pešpoti;
- preko deset kilometrov kolesarskih stez v mestu na podlagi izvedbenega načrta za pešpoti
- rekonstrukcija Šmarješke ceste od križišča v Ločni do pekarne na podlagi izvedbenega načrta zanjo;
- rekonstrukcija Ljubljanske ceste od Šmihelskega mosta do Bršljina, od policije do krožišča, od krožišča do trgovine Maja na podlagi izvedbenega načrta zanjo;
- parkirna hiša na Loki na podlagi izvedbenega načrta za Novi trg;
Šport:
- teniška dvorana, metališča, bazen na prostem, čolnarna za športne čolne, zahodna in vzhodna tribuna ob stadionu s tekaško stezo, pokritim bazenom itd v športnem parku Portovald na podlagi izvedbenega načrta za športni park Portoval;
- kapacitete za konjeniški šport v okviru učnega centra Struga na podlagi izvedbenega načrta za ta predel;
- bazenski kompleks (termalna riviera) na Otočcu na podlagi izvedbenega načrta za kompleks Otočec;
Izobraževanje:
- univerzitetni kampus v Drgančevju na podlagi izvedbenega načrta za kampus;
- učno-razvojni center za krajino in šport pri Otočcu oz. Strugi na podlagi izvedbenega načrta za območje okoli Struge;
Kultura:
- nov gledališki objekt ob Seidlovi cesti na podlagi izvedbenega načrta za Novi trg;
- manjši tehnični muzej in/ali galerija ob gradu Struga na podlagi izvedbenega načrta za ta predel;
Komercialni sektor:
- trgovsko poslovni center na Novem trgu na lokaciji nekdanje občinske stavbe na podlagi izvedbenega načrta;
- trgovsko poslovne površine na območju Bršljina na podlagi izvedbenega načrta za območje Bršljina;
- trgovsko poslovne površine v Mačkovcu na podlagi izvedbenega načrta
Stanovanja:
- večja stanovanjska zazidava v Podbrezniku (delno sicer uresničena) na podlagi izvedbenega načrta;
- stanovanjski blok s komercialnim pritličjem na Jakčevi na podlagi izvedbenega načrta;
- večstanovanjski objekt na vogalu Kastelčeve in Rozmanove v mestnem jedru na podlagi izvedbenega načrta;
Socialno varstvo:
- dom za starejše občane na Pogancih na podlagi izvedbenega načrta;
Turizem:
- nove prenočitvene, rekreacijske ipd kapacitete na Otočcu na podlagi izvedbenega načrta;
- turistično-rekreacijski center v Zalogu na podlagi izvedbenega načrta;
- prenočitvene in gostinske kapacitete visoke kategorije v gradu Struga na podlagi izvedbenega načrta;
Industrija:
- dodatne proizvodne površine za proizvodnjo v okviru Revoza, Krke, ob Straški cesti, na Cikavi na podlagi izvedbenih načrtov
Komunala:
- nadaljevanje projekta CEROD
(Načrte za zgoraj navedene projekte, a žal le besedila, si je moč ogledati na:
http://www.novomesto.si/si/obcina/akti/?v=7.1.urejanjeprostorainvarstvookolja-urejanjeprostora)
Seveda se nisem trudil izpostaviti še več projektov, še celo obilje manjših je, ker se mi zdi, da že vse navedeno tvori za to in še kakšno bodočo lokalno oblast več kot dovolj projektov, ki jih je smiselno ali celo treba spraviti v življenje.
Tomaž Levičar
nedelja, 15. november 2009
sobota, 14. november 2009
PREJ ALI SLEJ: OŠ CENTER IN TILIA
Prizor na križišču med današnjimi Seidlovo cesto, Rozmanovo ulico ter Kettejevim drevoredom. Starejši posnetek je najbrž s srede sedemdestih let, morda celo kaj prej, drugi pa je svež.
Največja sprememba, ki se je zgodila v času med nastankom posnetkov, je odstranitev bencinske črpalke ter izgradnja stavbe zavarovalnice na njenem mestu. Zavarovalnico so zgradili, če se ne motim, šele leta 1986. Na starem posnetku celo niti športne dvorane Marof še ni. To na novem posnetku seveda zakriva stavba zavarovalnice. Športna dvorana je bila sicer zgrajena leta 1975. Videti je tudi, da je granitne kocke vmes zamnenjal asfalt, zraslo je nekaj novih dreves, pa tudi avtomobilov je danes bistveno več kot tedaj, ko očitno niti konji z vprego nisi bili kak nepričakovan prizor ...
Prej: najbrž nekje s srede sedemdesetih let (original hrani Knjižnica Mirana Jarca)
Slej: 14.11.2009, foto: Tomaž Levičar
Tomaž Levičar
Največja sprememba, ki se je zgodila v času med nastankom posnetkov, je odstranitev bencinske črpalke ter izgradnja stavbe zavarovalnice na njenem mestu. Zavarovalnico so zgradili, če se ne motim, šele leta 1986. Na starem posnetku celo niti športne dvorane Marof še ni. To na novem posnetku seveda zakriva stavba zavarovalnice. Športna dvorana je bila sicer zgrajena leta 1975. Videti je tudi, da je granitne kocke vmes zamnenjal asfalt, zraslo je nekaj novih dreves, pa tudi avtomobilov je danes bistveno več kot tedaj, ko očitno niti konji z vprego nisi bili kak nepričakovan prizor ...
Prej: najbrž nekje s srede sedemdesetih let (original hrani Knjižnica Mirana Jarca)
Slej: 14.11.2009, foto: Tomaž Levičar
Tomaž Levičar
petek, 13. november 2009
PREJ ALI SLEJ: PRED KNJIŽNICO
»Prej ali slej« je nova rubrika bloga, ki kaže spremembe v mestnem prostoru. Prej ali slej gredo pač stvari na boljše, neredko pa tudi na slabše.
Tokrat je prikazan prostor pred Knjižnico Mirana Jarca pred par desetletji, menda nekje v sedemdesetih letih, in danes. Še najbolj očitno odstopanje oziroma razlika med prizoroma, žal so stvari šle na slabše, je odsotnost dveh nekoč dovolj izrazitih elementov tega prostora, namreč svetilke na stebru ter jambora (za zastavo) na vogalu pred spominsko ložo. Obeh danes pač ni več. No, skrajno desno pa se na starejši fotografiji vidi še del krošnje drevesa. Gre za topol. Teh je bila zasajena cela vrsta ob desnem robu ceste, ki vodi navzgor ob hišah Prešernov trg. Tudi drevja že dolgo ni več.
Prej: točen datum fotografije ni znan (original hrani Dolenjski muzej Novo mesto)
Slej: 13. november 2009, foto: Tomaž Levičar
Tomaž Levičar
Tokrat je prikazan prostor pred Knjižnico Mirana Jarca pred par desetletji, menda nekje v sedemdesetih letih, in danes. Še najbolj očitno odstopanje oziroma razlika med prizoroma, žal so stvari šle na slabše, je odsotnost dveh nekoč dovolj izrazitih elementov tega prostora, namreč svetilke na stebru ter jambora (za zastavo) na vogalu pred spominsko ložo. Obeh danes pač ni več. No, skrajno desno pa se na starejši fotografiji vidi še del krošnje drevesa. Gre za topol. Teh je bila zasajena cela vrsta ob desnem robu ceste, ki vodi navzgor ob hišah Prešernov trg. Tudi drevja že dolgo ni več.
Prej: točen datum fotografije ni znan (original hrani Dolenjski muzej Novo mesto)
Slej: 13. november 2009, foto: Tomaž Levičar
Tomaž Levičar
sobota, 7. november 2009
četrtek, 5. november 2009
sreda, 4. november 2009
KDOR JE KRIV ZA SLABO, BO OČITNO TUDI ZA DOBRO
O globjem pomenu županovih besed.
Župan Muhič, pa tudi njegovi podžupani in še kdo od aktualnih novomeških oblastnikov vsenaokoli skrbno iščejo krivce za slabe rezultate občine. Tako smo se v treh letih njihovega nastopanja že skoraj na pamet naučili, kdo vse je kriv. Kriva je svetovna ekonomska kriza, kive so nekdanje krajevne skupnosti, ki so zdaj občine, torej Šmarješke toplice in Straža, kriv je prejšnji župan, kriv je direktor občinske uprave, zdaj so ga že odstavili, kriva je slabo delujoča občinska uprava, pravijo, da je kriva tudi nekdanja direktorica občinske uprave Novakova, krivdo pripenjajo tudi nenaklonjeni opoziciji, krivi so tudi neprijazna država, nerazumevajoči ministri in celo ubogi uradniki v državni upravi. Najbrž še kdo, a omembe drugih se zdaj res ne spomnim. Človek pa se vpraša, čemu sploh imamo občinsko vodstvo, če je praktično ves uspeh odvisen le od drugih.
Ampak če so vsi našteti in še kateri res krivi, da gre občini slabo, potem bodo najbrž povsem in zgolj taisti, tako gre pač sklepanje, krivi oziroma zaslužni tudi, ko bo šlo novomeški občini kdaj kaj bolje. Ko ji bo šlo bolje si po logiki takega govorjenja ne bo mogel zaslug pripeti župan s svojimi pribočniki, ampak bodo šle zasluge svetovnemu gospodarstvu, najbrž tudi državi, ministrom in državnim uradnikom, opoziciji, sosednjim občinam ...
Ja, ja, včasih je treba paziti, kaj govoriš, tudi ko si v sedlu oblasti.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
tom.levicar@gmail.com
Župan Muhič, pa tudi njegovi podžupani in še kdo od aktualnih novomeških oblastnikov vsenaokoli skrbno iščejo krivce za slabe rezultate občine. Tako smo se v treh letih njihovega nastopanja že skoraj na pamet naučili, kdo vse je kriv. Kriva je svetovna ekonomska kriza, kive so nekdanje krajevne skupnosti, ki so zdaj občine, torej Šmarješke toplice in Straža, kriv je prejšnji župan, kriv je direktor občinske uprave, zdaj so ga že odstavili, kriva je slabo delujoča občinska uprava, pravijo, da je kriva tudi nekdanja direktorica občinske uprave Novakova, krivdo pripenjajo tudi nenaklonjeni opoziciji, krivi so tudi neprijazna država, nerazumevajoči ministri in celo ubogi uradniki v državni upravi. Najbrž še kdo, a omembe drugih se zdaj res ne spomnim. Človek pa se vpraša, čemu sploh imamo občinsko vodstvo, če je praktično ves uspeh odvisen le od drugih.
Ampak če so vsi našteti in še kateri res krivi, da gre občini slabo, potem bodo najbrž povsem in zgolj taisti, tako gre pač sklepanje, krivi oziroma zaslužni tudi, ko bo šlo novomeški občini kdaj kaj bolje. Ko ji bo šlo bolje si po logiki takega govorjenja ne bo mogel zaslug pripeti župan s svojimi pribočniki, ampak bodo šle zasluge svetovnemu gospodarstvu, najbrž tudi državi, ministrom in državnim uradnikom, opoziciji, sosednjim občinam ...
Ja, ja, včasih je treba paziti, kaj govoriš, tudi ko si v sedlu oblasti.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
tom.levicar@gmail.com
torek, 3. november 2009
POBUDE IN VPRAŠANJA – 25. SEJA
Na 25. seji občinskega sveta, ki je bila 29. oktobra 2009, sem ob točki »Pobude in vprašanja« izpostavil naslednje:
1. BARVANJE KOLESARSKIH STEZ IN NJIHOVA DOLŽINA - vprašanje
Prosim za informacijo, koliko sredstev MO Novo mesto porabi za barvanje kolesarskih stez z rdečo barvo, koliko metrov oziroma m2 se prebarva, kdo ta dela izvaja in kakšen je smisel tega dela.
Obenem prosim še za podatek, koliko km kolesarskih stez je trenutno na območju mesta Novo mesto in ob katerih cestah so. Prosim tudi za grafično predstavitev tega omrežja.
2. TITOV DREVORED – pobuda
Predlagam, da se občina s podjetjem Revoz dogovori, da tovarniško ograjo, ki gre vzdolž drevoreda, ki je bil leta 1980 zasajen (88 dreves) v spomin na tovariša Tita, ob Belokranjski cesti, premakne na drugo stran drevoreda, s čimer bo pojavnost te poteze z javnega prostora primernejša, spominska ureditev pa bolj ustrezno obravnavana.
3. REKLAMNE POVRŠINE V NOVEM MESTU - vprašanje
Prosim za podatek koliko reklamnih površin je nameščenih v Novem mestu – število po posameznih vrstah, torej jumbo panoji, city light, obešanke na stebrih javne razsvetljave, transparenti, …
4. DALJNOVOD BRŠLJIN – GOTNA VAS – vprašanje
Prosim za informacijo, kako poteka reševanje problematike trase oziroma tipa elektrovoda med Bršljinom in Gotno vasjo v odnosu do zahtev oziroma pričakovanj občinskega sveta ter seveda civilne iniciative in gospodarstva, Elektra Ljubljana ter MO Novo mesto. Predlagam, da se občinskemu svetu predstavi s sklepom zahtevana analitična primerjava med vkopanim in zračnim vodom ter vsebina usklajevalnega sestanka med akterji.
5. STRATEGIJA RAZVOJA PROMETA V MO NOVO MESTO – ponovitev pobude
Predlagam, da občina čimprej pripravi osnutek strategije skupaj z akcijskim načrtom v zvezi z razvojem prometa v občini, iz katere bo med ostalim dovolj jasno razvidna tudi potrebna dinamika razvoja oziroma prenove cestnega omrežja v občini.
6. STRATEGIJA RAZVOJA OBČINE – vprašanje
Že večkrat v zadnjih nekaj letih je bilo s strani vodstva občine rečeno, da bo v kratkem pripravljena splošna strategija razvoja občine. Neverjetno je sicer, da vodstvo občine tega dokumenta ni bilo sposobno pripraviti v treh letih, vendarle pa vprašam, kdaj bo osnutek te strategije pripravljen za javno obravnavo?
7. MORDAXOVO SPREHAJALIŠČE DO GOTNE VASI – razširitev vprašanja
Glede na pretekli odgovor v zvezi s to temo, da občina nima sredstev za ureditev poti, kar v načelu sicer ne drži, saj občina ima tozadevno proračunsko postavko, me pa zanima, kako občina ureja lastniška vprašanja, ki jih je treba urediti pred ureditvijo poti ob potoku Težka voda.
8. SPOMINSKO OBELEŽJE PRIMIČEVI JULIJI – ponovitev vprašanja
Prosim za informacijo v zvezi s postavitvijo obeležja Primičevi Juliji pred gradičem Neuhof, za kar je bil pred leti angažiran novomeški kipar Igor Obradinovič, pripravil koncept, če prav vem, so bila podeljena tudi finančna sredstva občine.
Menim, da je že prav skrajni čas, da se naloga zaključi in obeležje končno postavi.
9. REKLAMNA MESTA NA LJUBLJANSKI CESTI – ponovitev pobude
Če sem prav razumel inšpektorja v odgovoru na mojo pobudo v zvezi z nelegalnimi reklamnimi mesti na Ljubljanski cesti, želi prijavo. Če želi, lahko mojo pobudo razume tudi kot prijavo, predlagam pa, da reagira na domnevne nepravilnosti v prostoru tudi kadar in če sam kaj opazi v prostoru. Bi se znalo zgoditi, da bo imel premalo dela, če bo čakal zgolj na prijave.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
1. BARVANJE KOLESARSKIH STEZ IN NJIHOVA DOLŽINA - vprašanje
Prosim za informacijo, koliko sredstev MO Novo mesto porabi za barvanje kolesarskih stez z rdečo barvo, koliko metrov oziroma m2 se prebarva, kdo ta dela izvaja in kakšen je smisel tega dela.
Obenem prosim še za podatek, koliko km kolesarskih stez je trenutno na območju mesta Novo mesto in ob katerih cestah so. Prosim tudi za grafično predstavitev tega omrežja.
2. TITOV DREVORED – pobuda
Predlagam, da se občina s podjetjem Revoz dogovori, da tovarniško ograjo, ki gre vzdolž drevoreda, ki je bil leta 1980 zasajen (88 dreves) v spomin na tovariša Tita, ob Belokranjski cesti, premakne na drugo stran drevoreda, s čimer bo pojavnost te poteze z javnega prostora primernejša, spominska ureditev pa bolj ustrezno obravnavana.
3. REKLAMNE POVRŠINE V NOVEM MESTU - vprašanje
Prosim za podatek koliko reklamnih površin je nameščenih v Novem mestu – število po posameznih vrstah, torej jumbo panoji, city light, obešanke na stebrih javne razsvetljave, transparenti, …
4. DALJNOVOD BRŠLJIN – GOTNA VAS – vprašanje
Prosim za informacijo, kako poteka reševanje problematike trase oziroma tipa elektrovoda med Bršljinom in Gotno vasjo v odnosu do zahtev oziroma pričakovanj občinskega sveta ter seveda civilne iniciative in gospodarstva, Elektra Ljubljana ter MO Novo mesto. Predlagam, da se občinskemu svetu predstavi s sklepom zahtevana analitična primerjava med vkopanim in zračnim vodom ter vsebina usklajevalnega sestanka med akterji.
5. STRATEGIJA RAZVOJA PROMETA V MO NOVO MESTO – ponovitev pobude
Predlagam, da občina čimprej pripravi osnutek strategije skupaj z akcijskim načrtom v zvezi z razvojem prometa v občini, iz katere bo med ostalim dovolj jasno razvidna tudi potrebna dinamika razvoja oziroma prenove cestnega omrežja v občini.
6. STRATEGIJA RAZVOJA OBČINE – vprašanje
Že večkrat v zadnjih nekaj letih je bilo s strani vodstva občine rečeno, da bo v kratkem pripravljena splošna strategija razvoja občine. Neverjetno je sicer, da vodstvo občine tega dokumenta ni bilo sposobno pripraviti v treh letih, vendarle pa vprašam, kdaj bo osnutek te strategije pripravljen za javno obravnavo?
7. MORDAXOVO SPREHAJALIŠČE DO GOTNE VASI – razširitev vprašanja
Glede na pretekli odgovor v zvezi s to temo, da občina nima sredstev za ureditev poti, kar v načelu sicer ne drži, saj občina ima tozadevno proračunsko postavko, me pa zanima, kako občina ureja lastniška vprašanja, ki jih je treba urediti pred ureditvijo poti ob potoku Težka voda.
8. SPOMINSKO OBELEŽJE PRIMIČEVI JULIJI – ponovitev vprašanja
Prosim za informacijo v zvezi s postavitvijo obeležja Primičevi Juliji pred gradičem Neuhof, za kar je bil pred leti angažiran novomeški kipar Igor Obradinovič, pripravil koncept, če prav vem, so bila podeljena tudi finančna sredstva občine.
Menim, da je že prav skrajni čas, da se naloga zaključi in obeležje končno postavi.
9. REKLAMNA MESTA NA LJUBLJANSKI CESTI – ponovitev pobude
Če sem prav razumel inšpektorja v odgovoru na mojo pobudo v zvezi z nelegalnimi reklamnimi mesti na Ljubljanski cesti, želi prijavo. Če želi, lahko mojo pobudo razume tudi kot prijavo, predlagam pa, da reagira na domnevne nepravilnosti v prostoru tudi kadar in če sam kaj opazi v prostoru. Bi se znalo zgoditi, da bo imel premalo dela, če bo čakal zgolj na prijave.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
ponedeljek, 2. november 2009
ZGLEDNA MESTA: LJUBLJANA (3.)
Sesalec odpadlega listja. Zdi se, da precej praktična in koristna reč. Najprej pometejo in nagrabijo listje na kupčke, nato pa pride kombi s sesalcem in jih preko debele cevi posesa vase.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
(Fotografija - s telefonom: Ljubljana, Streliška ulica, 2. november 2009)
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
(Fotografija - s telefonom: Ljubljana, Streliška ulica, 2. november 2009)
ODGOVORI NA POBUDE IN VPRAŠANJA OBČINSKIH SVETNIKOV
Odgovori na pobude in vprašanja občinskih svetnikov z nekaj preteklih sej občinskega sveta:
-odgovori na vprašanja in pobude z 22. in 23. seje - na 24. seji
-odgovori na vprašanja in pobude z 22. seje - na 23. seji
-odgovori na vprašanja in pobude z 21. seje - na 22. seji
ter
-zbirka preteklih odgovorov
-odgovori na vprašanja in pobude z 22. in 23. seje - na 24. seji
-odgovori na vprašanja in pobude z 22. seje - na 23. seji
-odgovori na vprašanja in pobude z 21. seje - na 22. seji
ter
-zbirka preteklih odgovorov
nedelja, 1. november 2009
TITOV DREVORED
O 88 drevesih v spomin na tovariša Tita na Belokranjski cesti.
Prihodnjega maja bomo obeleževali že 30-letnico smrti tovariša Tita. In že kmalu po njegovi smrti je bil v njegov spomin ob današnji Belokranjski cesti zasajen drevored 88 raznovrstnih dreves. Simbolizirajo seveda njegovo starost ob smrti. Drevored se te dni razgalja v čudovitih jesenskih barvah. Za prihodnost pa bi bilo na mestu, da bi ograjo, ki ograjuje posest Revoza, premaknili na drugo stran in tako mimoidočim omogočili bolj polno doživetje te spominske ureditve – za katero najbrž le še redki vedo, da to je.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
(Fotografija: Belokranjska cesta, 1 november 2009)
Prihodnjega maja bomo obeleževali že 30-letnico smrti tovariša Tita. In že kmalu po njegovi smrti je bil v njegov spomin ob današnji Belokranjski cesti zasajen drevored 88 raznovrstnih dreves. Simbolizirajo seveda njegovo starost ob smrti. Drevored se te dni razgalja v čudovitih jesenskih barvah. Za prihodnost pa bi bilo na mestu, da bi ograjo, ki ograjuje posest Revoza, premaknili na drugo stran in tako mimoidočim omogočili bolj polno doživetje te spominske ureditve – za katero najbrž le še redki vedo, da to je.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
(Fotografija: Belokranjska cesta, 1 november 2009)
Naročite se na:
Objave (Atom)