TRDNO OBLJUBLJAM: GRMSKA GRAJSKA KLET

O trdni obljubi župana, da bo v tem mandatu zaživela grajska klet v gradu Grm.

»Vse bom storil, da bo med mojim mandatom zaživela grajska klet v Grmskem gradu, kjer je Buhuslav Skalicky konec 19. stol. prvikrat strokovno donegoval cviček in ga iz nje popeljal na razstavo kranjskih vin v Prago.«
(Alojzij Muhič – intervju; Vaš mesečnik, številka 29, september 2006, str. 19)

Po dobrem letu dni Muhičevega županovanja in celo nekaj več odkar je dal obljubo, je v kleti gradu Grm, ki je pod delom zahodnega trakta gradu in je v lasti neke finančne družbe, še prav vse povsem po starem. Nekaj plesni, nekaj pajkov, temačnost, hlad, ponekod praznina, drugod nagrmadenost. In seveda brez napovedanega življenja. Še več, občina je kar nekako odstopila od projekta nakupa zemljišč ob gradu Grm in iskanja partnerja ali investitorja za celovito prenovo in oživitev gradu. V predlogu proračuna za leto 2008 župan Muhič ne predlaga zagotoviti praktično nikakršnih sredstev za grad, saj je na proračunski postavki »Investicijski odhodki – Grad Grm« predvidenih 0,00 evrov. Lokacijski načrt za ureditev območja gradu pa napreduje tudi le zelo počasi, pa čeprav vsi vemo, da je v današnjem svetu hitrost doseganja rezultatov vsaj tako pomembna kot kvaliteta rezultatov.


Tomaž Levičar

Mestni svetnik

www.levicar.si@gmail.com

(Fotografija: atrij in klet gradu Grm, 10. januar 2008)

S CERTIFIKATOM 9001:2000

O tistih, ki so iz Novega mesta in posedujejo certifikat kakovosti ISO 9001:2000, ki mu nekateri na novomeški občini lahkotno odrekajo pomen.

Na spletni strani http://www.siq.si/uploads/media/SIC_RL_2007-12a.pdf je možno najti imetnike certifikata kakovosti ISO 9001:2000. Imetnik tega je do lanskega leta bila tudi Mestna občina Novo mesto, a ga je izgubila, ker ni bila sposobna v roku odpraviti nekaterih pomanjkljivosti.

Kot sem že včeraj dejal, nekateri z vrha novomeške občine javno, jasno in začuda kar glasno, pač kar na seji občinskega sveta, relativizirajo oziroma minimizirajo pomen tega mednarodno uveljavljenega certifikata in vsega kar je z njim povezano. Bilo bi sila zanimivo vprašati odgovorne na občini, zakaj se jim posedovanje tega certifikata in delo skladno z njim zdi nepomembno, odvečno, predvsem pa, ali menijo, da je slaba tudi odločitev vodstev vrste drugih organizacij, da si pridobijo ta cerfitikat in da delujejo skladno z navedenim standardom.
Na seznamu organizacij s certifikatom najdemo tudi kakšnih dvajset novomeških podjetij oziroma organizacij – denimo: Krka d.d., Kompas Novo mesto, Upravna enota Novo mesto, CGP d.d., Intel servis d.o.o., Komunala Novo mesto, Splošna bolnišnica Novo mesto, Tiskarna Novo mesto, VGP Novo mesto d.d., Dolenjske pekarne d.o.o., Yurena Novo mesto d.o.o., Zavarovalnica Triglav OE Novo mesto,… Da številnih drugih širom države sploh ne naštevamo. Je to res preslaba družba za Mestno občino Novo mesto?

Certifikat seveda ni bistvo, je pa, in to je pomembno, pokazatelj tega ali organizacija deluje skladno z navedenim standardom in njegovimi vodili ali ne. ISO 9000 standard lahko pomaga organizaciji dosegati višjo kakovost oziroma kvalitetnejše vodenje. To pa je nekaj kar novomeška občina ob še marsičem drugem dandanes res zelo močno potrebuje.

V branje predlagam tudi dva kritična članka časopisa Park o dogajanju in »obljubah« občine v zvezi s certifikatom kakovosti:
http://www.park-on.net/?p=1332
http://www.park-on.net/?p=813


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

ALI STE ZADOVOLJNI OBČAN?

O še vedno ne prepoznanem zadovoljstvu občanov z novomeško občino in o izgubljenem certifikatu kakovosti.

Novomeška občina je bila leta 2006 tik pred izgubo certifikata kakovosti po standardu ISO 9001:2000. Septembra 2006 je Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje izvedel tako imenovano obnovitveno presojo, da bi ugotovil, če novomeška občina še deluje skladno s tem standardom in ali si še zasluži nositi certifikat kakovosti, ki ga je pridobila pred nekaj leti. Inštitut je ugotovil več neskladnosti oziroma napak, a je občina pred izgubo certifikata imela možnost vse te odpraviti. Del neskladnosti je bil še istega leta odpravljen. Ne pa vse. "Novi" župan Muhič, prej podžupan, vse doslej ni poskrbel, da bi odpravili vse neskladnosti s standardom.

V odgovoru na svetniško vprašanje je občinska uprava na začetku leta 2007, namreč na februarski seji občinskega sveta, sicer odgovorila: »(…) Ugotovljene neskladnosti bodo odpravljene do roka, ki nam ga je naložila presojevalska organizacija v Poročilu o presoji in bo dodatna presoja o odpravi neskladnosti opravljena do 31. marca 2007.« Toda kot rečeno, je še danes vse po starem, torej marsikaj narobe.

Ena od ugotovljenih neskladnosti je bila tudi odsotnost ugotavljanja zadovoljstva uporabnikov s storitvami občine – ankete. Relativno preprosta naloga, katere rezultati bi mogli zanimati ne le občanke in občane, pač pa bi seveda še posebej morali zanimati župana in njegovo upravo, da bi zmogla odpravljati pomanjkljivosti dela, ki jih zaznavajo njeni uporabniki.

Tudi ostalih neskladnosti v občinski upravi niso uspeli odpraviti. Zato zdaj, ko teh napak odpraviti očitno sploh ne zmorejo, govorijo, da certifikat kakovosti itak ni pomemben in da nič ne pomeni. Posebej rada tako v občinskem svetu govorita podžupana Gril (SDS) in Perhaj (SD). A resnica je zelo daleč od tega. Po svoje je še posebej nenavadno, da tega sicer industrijskega standarda, ki usmerja delo mnogih uspešnih tovarn, ki so si tudi pridobile certifikat kakovosti 9001, ne spoštujejo ljudje, ki so še ne dolgo nazaj govorili, da so gospodarstveniki in gospodarji in da je občino treba voditi malo da ne kot gospodarsko družbo (s čimer se osebno seveda niti pod razno ne strinjam, ker je to pač malce bolj zapleten sistem). Posebej pa je tak vuhmepiševski odnos do certifikata kakovosti po standardu ISO 9000 nesprejemljiv v primeru aktualne novomeške občine, kjer vodstvu še kako manjkajo oprijemališča glede načina oziroma kvalitete vodenja organizacije oziroma njenega delovanja. Delo skladno s takim standardom bi občini vsaj malce pomagalo zlesti iz organizacijsko-upravljalske teme, kamor so jo »uspešno« pripeljali.

Obstajajo pa drugje po Sloveniji tudi boljši primeri. Tako nam recimo kaže primer Mestne občine Maribor. Ta ima tudi analizo takšne ankete o zadovoljstvu svojih uporabnikov objavljeno na svoji spletni strani - Analiza ankete o zadovoljstvu občanov v letu 2006 s primerjavo za leto 2005 (datoteka velika 6,2 MB). Maribor, pač.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Podoba: nekdanji dopisni papir Mestne občine Novo mesto, na katerem je še smel biti tudi znak kakovosti – na spodnjem robu)

SPREHOD ALI DRSANJE

O zimskem Župančičevem sprehajališču, pardon, o Župančičevem drsališču.

Novomeška sprehajališča v lepih dneh pritegnejo številne meščane. Poleti jih človek komajda prešteje. Tudi pozimi je načeloma tako. Le načeloma, kajti hoja po teh sprehajalnih poteh je v teh dneh bolj podobna drsanju. In drsanja Novomeščani še ne obvladamo. Starejši, ki težje lovijo ravnotežje, pa se tem potem sploh v celoti raje izognejo. Tako je denimo na Župančičevem sprehajališču, na Sprehajališču Primičeve Julije in še marsikje. In tako bo očitno ostalo, dokler sonce ne prežene zime oziroma dokler ne bodo občinske službe posipale vsaj nekaj peska po teh snežno-ledenih površinah.

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografiji: Župančičevo sprehajališče, 5. januar 2008)

NARODNI DOM IN LETO 2012

O tem, ali je glede na aktualno stanje stvari sploh še realno pričakovati, da bo Narodni dom obnovljen vsaj do leta 2012.

Leta 2012 naj bi bil evropska prestolnica kulture slovenski Maribor, z njim pa še nekaj mest, ki za ta naziv kandidirajo skupaj z Mariborom. Med temi mesti je tudi Novo mesto.
Maribor je bil med nekaj slovenskimi kandidati že izbran s strani Vlade RS, do srede prihodnjega leta pa naj bi to potrdil še Evropski parlament. Če ne bo presenečenj, tedaj je Novo mesto praktično že obsojeno na to, da leta 2012 sodeluje v projektu, in obsojeno, da se nanj tudi ustrezno pripravi.

Novo mesto pri projektu »Evropska kulturna prestolnica« sodeluje s petimi projekti. Od teh sta dva investicijska, namreč prenova Narodnega doma ter prenova stavbe Anton Podbevšek teatra.
Mislimo si lahko, da tako zastavljena naloga pomeni, da morata biti stavbi do leta 2012 prenovljeni in dani kulturi v rabo. Tako je nekako logično misliti. (Upajmo, da nihče od tistih, ki so se prijavljali za evropsko prestolnico kulture, ne misli, da je treba leta 2012 s prenovitvenimi deli šele pričeti.)

Do leta 2012 nas ločijo čisto nič več kot le štiri proračunska leta - morda pet proračunskih let, ker pač vemo, da se pri nas obveznosti iz enega leta tako rade plačujejo v naslednjem letu. To so torej proračunska leta 2008, 2009, 2010, 2011 in še 2012.
Glede na obseg občinskega proračuna in delež namenjen investicijam (v kulturi) se prenova Narodnega doma ne zdi enostaven zalogaj. Tega zalogaja tudi ni moč enostavno naprtiti kakšnemu zasebnemu investitorju, saj gre navsezadnje za objekt, ki je v lasti novomeške občine in katerega namembnost je menda dovolj jasna - služil bo bolj ali manj v celoti kulturi. Slednje občina navsezadnje potrjuje tudi z dejstvom, da je ta objekt umestila prav v projekt »Evropska kulturna prestolnica«. Semkaj pač lahko v prvi vrsti sodi urejanje kulturnih ali vsaj kulturnozgodovinskih objektov, ne pa denimo pretvarjanje kulturnih objektov v pisarniške - kar zna včasih komu pasti na pamet.

Koliko sredstev bo potrebnih za prenovo Narodnega doma natančneje še ni znano. Tudi zato ne, ker še ni povsem jasen koncept prenove in niso pripravljeni projekti, iz katerih je sicer moč natančno izračunati vrednost investicije. Vsekakor pa je znano, da so to milijonski zneski. Natančneje nas v dani situaciji niti ne rabi zanimati, saj imamo v tem trenutku na voljo dovolj podatkov, da si rečemo, da tu nekaj ni v redu že v izhodišču.

Župan Muhič v predlogu proračuna za leto 2008 Narodnemu domu namreč namenja zgolj 10.000 evrov. Teh predlaganih 10.000 evrov seveda ne bo niti približno dovolj celo niti za pripravo projektov, ki bi pomagali pridobivati državna in evropska sredstva ali prepričevati kakšnega resnega investitorja o partnerstvu … A še več. V dokumentu »Načrti razvojnih programov«, v katerem občina zarisuje svojo investicijsko dejavnost za nekaj let vnaprej, Narodni dom ni niti omenjen.

Ali župan torej sploh misli resno s sodelovanjem novomeške občine pri projektu Evropska prestolnica kulture? Vse kaže, da ne.


Glejte še:
http://www.mk.gov.si/si/splosno/novice/novica/article/2104/5400/?cHash=babc80b933http://www.europarl.europa.eu/news/public/story_page/037-1041-276-10-40-906-20051005STO01040-2005-03-10-2005/default_sl.htm


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

ŠTALA ALI IGRIŠČA

O novi podobi nekoč rekreacijskega območja na Loki.

Človeku se povsem nehote porodi vprašanje: So na Loki še igrišča ali pa je zdaj to sredi Novega mesta postala ena navadna vaška štala s prikoličarskim kampom. Takšna in podobna so pač vprašanja, ki najedajo človeka, če se te dni sprehodi po novomeški Loki. Cirkus po cirkusu. Da o odnosu do živali sploh ne izgubljamo besed.

Glejte tudi: http://tomazlevicar.blogspot.com/2007/12/kandijska-cesta-in-javnost.html

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografiji: Loka, 5. januar 2008)

RAGOV LOG S SNEGOM

Ragov log, 26. december 2007

NELJUBI ODGOVORI

O odgovorih občinske uprave na svetniška vprašanja in pobude na primeru parcele ob vrtcu Ciciban.

Glede na to, da na sejah občinskega sveta redno postavljam vprašanja in pobude, me je že nekaj ljudi vprašalo, če dobivam odgovore nanje. Odgovor na to je enostaven. Dobivam jih, saj so župan oziroma uprava k posredovanju odgovorov nenazadnje zavezani s poslovnikom občinskega sveta – 16. in 17. člen. Toda ne glede na to, župan in uprava včasih »pozabita« pripraviti odgovor, a teh primerov je vendarle manj. To je en del problema. Drug del problema pa je kvaliteta odgovorov. Ta pa je včasih milo rečeno na ravni otrok iz otroškega vrtca, ne pa bolj ali manj strokovno podkovanih ljudi, ki bi morali znati odgovarjati na vprašanja in to seveda v vsebinskem smislu znati storiti tudi na strokovno zadovoljivem nivoju. Za šalo in tudi za res bom dal enega izmed tipičnih primerov slabega, nezainteresiranega in nenazadnje tudi nestrokovnega odgovarjanja.



Na 6. seji občinskega sveta sem postavil naslednje vprašanje:
»11. VKLJUČITEV PARCELE V OBMOČJE VRTCA CICIBAN – pobuda
Med območjem vrtca Ciciban na Ragovski ulici in hišami Ulica Marjana Kozina 68, 66, 64… je parcela (morda jih je tudi več), poraščena z drevjem, ki je v lasti MO Novo mesto, a je povsem neizkoriščena.
Predlagam, da se ta prostor vključi v območje enote Ciciban, namesti naj se ograjo ob severnem robu ceste Ulica Marjana Kozina na navedenem odseku, s čimer bo vrtec pridobil dodatne površine za igro otrok. V ta namen bo treba le prestaviti del obstoječe ograje in dodati nekaj metrov nove, kar se lahko finančno in časovno uredi v okviru obnove vrtca. Seveda naj se pred tem povpraša za stališče o pobudi tudi vodstvo vrtca Ciciban.«

Na julijski seji sem prejeli naslednji odgovor, ki ga je pripravila Danica Okleščen z Oddelka za razvoj – Služba za investicije:
»Preverili bomo lastništvo omenjenih zemljišč pri vrtcu Ciciban ter proučili možnost razširitve že pred leti (2004) postavljene ograje okrog zemljišča omenjenega vrtca. Po preučitvi le-tega, bomo svetnike obvestili.«



Vprašanje sem, ker po parih mesecih niso o ničemer novem samoiniciativno obvestili, ponovno postavil na 10. seji občinskega sveta. Glasilo se je takole:
»11. PARCELA OB VRTCU CICIBAN – vprašanje:
Občinska uprava mi je na pobudo, ki sem jo dal na občinskem svetu, da naj se parcela (gozdič) nad vrtcem Ciciban, ki leži ob Ulici Marjana Kozine, vključi v območje vrtca, julija letos odgovorila, da bo uprava preverila lastništvo zemljišč ter proučila možnost razširitve. O bodo tudi obvestili svetnike, so še dejali.
Glede na to, da je odtlej preteklo že kar nekaj mesecev, me zanima, kakšne so ugotovitve in namere MO Novo mesto glede te zadeve.«

Dobil pa sem naslednji odgovor na decembrski, torej 11. seji občinskega sveta, ki so ga pripravili, a niti podpisali ne Joža Miklič, višja svetovalka, Mateja Jerič, vodja oddelka za družbene dejavnosti, ter mag. Sašo Murtić, direktor občinske uprave:
»Glede na to, da je vrtec Ciciban v fazni obnovi, se v skladu z normativi in standardi, ki so namenjeni predšolski vzgoji, predvideva tudi ureditev zunanjega igrišča.«

Kdor zna vsaj brati vprašanja, pa tudi če niti približno ne pozna problematike z vsebinskega vidika, ta ve, da pripravljeni odgovor sploh ne odgovarja na postavljeno vprašanje, nudi pa dovolj jasen odgovor na vprašanje, ki ga sploh nisem postavil, ki pa bi se lahko glasilo takole: »Ali se vam ljubi delati v občinski upravi Mestne občine Novo mesto?«


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

1000 BESED: NAJ BO LUČ

Glavni trg 3, 22. avgust 2007

(V)RAGOV LOG

Ragov log oziroma Vragov log ni le najlepši mestni gozd, kamor Novomeščani zahajajo na sprehode, razgovore, k igri ali enostavno k počitku, ampak je tudi gozd, kakor najbrž še kakšen, ki vzbuja domišljijo. Zato gozd počiva tudi na mitih, kakršnega izdaja recimo spodnji zapis, ki ga je Danica Zupančič postavila v Dolenjski list pred kakimi petdesetimi leti.

Kako se je vrag poslovil od Novega mesta

“Bilo je takrat, ko je hudič še užival različne popuste na naši zemlji. Kot eleganten gospod v črnem fraku in cilindru je hodil po svetu, se zabaval in urejal poslovne zadeve. Prav posebno so mu ugajali kraji ob Krki. V vasi, kjer je danes Ragovo pri Novem mestu, se je tako vgnezdil, da je imel tam kar domovinsko pravico. Danes je jedel pri tem kmetu, jutri pri drugem; nikjer se ga niso upali zapoditi, ker bi jim lahko nakopal bolezen v hišo ali nesrečo pri otrocih in živini. Marsikje so ga težko gledali. Ko je gospodinja prinesla južino na mizo, se je delala, kot da ga ne bi opazila in je razvrstila okoli sklede toliko žlic, kolikor je bilo družine in poslov pri hiši. Toda peklenšček se ni dal kar tako odgnati. Nikoli ni čakal na povabilo, prvi je sedel k mizi, pograbil žlico in zajemal tam, kjer je bilo najbolj zabeljeno.
Poleti se je z njim še nekako izhajalo. Vedno mu je bilo vroče: čez dan se je hladil v hosti in v Krki, ponoči pa - kot da bi se bil udrl, nikjer ga ni bilo videti. Še danes se dobro ne ve, kam je zahajal. Huje je bilo pozimi. Prislinil se je v zapeček, od koder se ni ganil ves teden. Tudi k mizi ni hodil, gospodinja mu je morala tja prinašati jed. Venomer je rentačil, da mu kuha sam krompir in zelje. O pojači pa sploh ni bilo da bi govoril, saj mu še cvička ne privoščijo, da bi si oplaknil suho grlo. Kadar mu je skuhala štruklje, take v cunjo zavite, in pristavila polič starega, vsaj lanskega trškogorca, takrat je bil dobre volje. Na večer, ko so jeli zahajati sosedje v hišo, da so z gospodarjem kakšno rekli o živini in pomladni setvi, se je tudi on v zapečku razgovoril in se hvalil s svojimi izkušnjami, češ da je prehodil svet z odprtimi očmi podolgem in počez. Če mu je kdo ugovarjal, se je zadrl in švignil z zelenimi očmi tako pošastno, da je vsem vroče postalo.
Povedali smo že, da je črni možic posebno rad jedel štruklje. Neki kmet, ki je bil slišal o peklenščkovi moči, se mu je hotel prikupiti, pa je naročil ženi, naj mu kuha štruklje s smetano in ocvirki zabeljene. Zraven naj bo vselej še polič sladke črnine, s katero bo gospod v fraku zalival dobro jed. In res, peklenšček se je držal te hiše kot klop kože. Prebrisani gospodar je že začel narahlo vrtati vanj, naj se mu na kakšno vižo oddolži za drago in dobro jed. Ker zelencu ni dišalo, da bi začel zopet natepati fižol in zelje, sta se pogodila: Kmet ga bo še naprej tako hranil, peklenšček pa bo poskrbel, da bodo njegova polja dvojno rodila. Besedo sta oba držala. Ko je o svetem Jakobu toča klestila in neusmiljeno cefrala po poljih in vinogradih, da so ljudje jokali in žgali žegnan les, pa ni vse skupaj nič pomagalo, je oni kmet zadovoljen gledal na svojo njivo, kjer je stala kot protje visoka in zastavna pšenica. Sosedje so v bornih vozičkih spravljali domov uničeno žito, ki bo le za steljo živini. Pri “peklenskem gruntarju” pa so cele dni prepevale na njivi žanjice. Zvečer je vreščala harmonika, podnice so škripale in hiša se je tresla od prešernega smeha in vpitja. Tudi peklenšček je bil zraven, posebno rad je plesal polko, divjo in neskončno, da so postavna dekleta omahovala v njegovih na videz šibkih rokah. Kadar je udaril ob tla, se je hiša zamajala in po žveplu je zasmrdelo. Težki vozovi, visoko naloženi z bogato pšenico, so se majali proti kozolcu dvojniku. “Še v kopah jo bo treba pustiti,“ je razmišljal gospodar, vesel obile letine.
Ko so pripeljali domov zadnji voz, ki je bil posebno naložen, se je zgodila nesreča. Strmina je bila precejšnja, konji so se napenjali, da jim je slina silila iz gobcev, pa vse zastonj, niso mogli potegniti. Moški so važno hodili okoli voza, se posvetovali, zraven pa hudo kleli in pretepali živali. Slednjič so se upeli v voz, hlapec je znova udaril po konjih, ojnice so se pretrgale, voz je zdrknil nazaj, povalil hlapca in se ustavil pod klancem. Vsi so bili zmedeni, močili so hlapcu razbito glavo, tam spodaj pa se je peklenšček, ki je bil videti kot dvanajstleten deček, uprl v lojtrnico in dvignil voz. Potlej je prijel za trikel in počasi vlekel po bregu navzgor. Ljudje so kar zijali. Gospodarju je šlo mrzlo po hrbtu, kajti tukaj je še hudič jasno pokazal, da so njegovi kremplji tisti, ki mu varujejo polje. Sram ga je bilo, da bi se najraje vdrl v zemljo. Sklenil je, da bo dal vragu vedeti, da mu ni prav, če tako pred ljudmi razkazuje svoje.
Za južino je zelenec dobil fižol in polič kislega mošta. Razjezil se je in vpil: “Le kaj si upaš, reva krščanska! Mar sem ti zato odgnal točo in napravil dvakratno letino, da me pitaš s tem bobom, kaj?” Zagnal je skledo od sebe, skočil na noge in požugal kmetu: “Drevi pridi v boršt, pa se bova pomenila!”
Kmet in žena sta s strahom ugibala, kaj bo. Žena se je bala: “Zahteval bo več, ne bo zadovoljen s štruklji in črnino. Kokoši mu bom morala klati in bel kruh peči. Lahko pa nam pripravi kakšno hudo nesrečo.”
“Otroke nama bo vzel, kaj. Manjka se mu jih!” jo je podražil mož, ki ga je vse skupaj pošteno skrbelo, pa se je hotel napraviti, kot da vse skupaj nič ni.
“Ne pregreši se,” je zavekala žena, “kaj ne veš, da je Janez pripovedoval, da hodi hudič zato po svetu, da duše zbira.”
Zvečer, ko je mesec priplaval izza Gorjancev, se je kmet s težko dušo odpravil v gozd k breznu. Tam ga je čakal vrag. Povedal mu je, da tisti štruklji niso bili toliko vredni, kolikor je storil za njegove njive. Pa nič ne stri, se bosta že pomenila, da bo za oba prav. Sladko je nadaljeval: “Veliko družino imaš, ki ti dela skrbi in sive lase. Z otroki je povsod križ, večji so vsaj za kakšno rabo, z majhnimi pa je sama izguba. Zato sem mislil, da ti bom najbolj ustregel in mi boš najceneje povrnil svoj dolg, če mi daš Lojzeta.”
Kmeta je stisnilo pri srcu: “Kako daleč me je prignala lakomnost. Tudi drugi žive brez hudičeve pomoči, čeprav slabše kakor jaz. Sedaj bom pa še dve duši zapravil, svojo in otrokovo.”
Čez nekaj dni se je vrag spet pojavil v hiši. Medtem je kmet nekaj iztuhtal. Delal je prijazen obraz, potrepljal zelenca po rami in rekel: “Takole sem sklenil. Kar stavila bova, pa ne bo treba, da bi se jezila drug na drugega: če boš naredil jez čez Krko, preden bo mežnar dan zazvonil, boš imel ti Lojzeta, jaz pa se bom pod nosom obrisal. Če pa jezu ne boš zvalil skupaj do dneva, boš ti za vedno pobral šila in kopita in odšel prazen od naše hiše.” Peklenšček je zabliskal z očmi, zacepetal z nogami, stisnil kmetovo roko, da je kri brizgnila izza nohtov, siknil “Velja” in odvihral iz hiše.
Zemlja se je stresla, bučno je zagrmelo, strele so švigale, po žveplu je smrdelo, zvezde so se majale, cela divizija vragov in vražičev se je iztrgala iz brezna in kot obsedena podirala drevesa, skale, grmovje in vse, kar je prišlo pod kremplje. Vrag, naš znanec, se je čudno spremenil: rep se mu je podaljšal, kamor je stopil, je od njegovih kopit strahotno odmevalo, penil se je in valil kamenje za jez čez Krko. Kmet je na bregu zaskrbljeno opazoval te čudne delavce, zakaj presenetljivo hitro je nastajal jez. Samo še nekaj kamnov in jez bo gotov, on bo izgubil stavo in... Tudi vrag je čutil, da mu bije zadnja ura, zato si je zvalil na hrbet ogromno skalo, s katero bo zamašil še poslednji prehod. Ravno do brega jo je prinesel, ko se je pri fari oglasil jutranji zvon. Od jeze je zaškrtal in se napel, da so se kosmati hrbet in kremplji zarezali v skalo, ki jo je odvrgel tik Krke. Peklenski vetrovi so zamajali gozd in v tistem počastnem pišu je zmanjkalo tudi vraga in njegovih pomočnikov. Za spomin so ostali: skala na bregu, odprtina pri novomeškem jezu, ki je nihče ne more zadelati, in ime. Vas se je namreč dolgo imenovala Vragovo, tista hosta, kjer se je vrag sprehajal, pa Vragov log. Gotovo je bil kdo nevoščljiv za tako lepo ime in je tako dolgo rovaril, da je tisti “v” odpadel, danes pa imamo čisto pošteni imeni: Ragov log in Ragovo.”

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

SREČNO NOVO MESTO

Dedek Mraz je zagotovo tudi za Novo mesto v letu 2008 pod jelko pustil nekaj paketkov. Prej ko jih bomo našli, prej bomo rajali. Srečno in pridno leto, Novomeščanke in Novomeščani!

Tomaž Levičar
www.levicar.si@gmail.com

ZAPOLNITI PRAZNINO ZA CIRKUSOM

O luknjah na igrišču na Loki.


Nekaj preteklih dni, morda tednov je na Loki gostoval Dunajski cirkus. Sliši se seveda imenitno – cirkus iz velikega, svetovljanskega Dunaja v malem, provincialnem Novem mestu! Menda so Rusi v cirkuških zadevah boljši, a tudi avstrijski cirkus, ki prihaja iz naše nekdanje monarhične prestolnice, se ne sliši slabo. Pa je menda imenu navkljub pustil kar nekaj razočaranih mladih in starih oči. A to je vendarle le kratkotrajno razočaranje.
Cirkus je na Loki svoje mesto našel na igriščih. Na enem delu igrišč so se dvignili šotori, ki so jih obdale prikolice in okoli katerih sta se medlo pasli dve eksotični grbavi bitji, drugi del igrišč pa je služil za parkirno površino obiskovalcem. Ta igrišča so bila sicer temeljito prenovljena pred par leti, najdražji kos prenove pa je bil najbrž ureditev ustreznih površin, torej tudi asfaltnih površin za igro. Te morajo pač biti ravne, vodoravne, gladke, da je šport varen in sploh mogoč.
Igrišča na Loki so v lasti Mestne občine Novo mesto, katere župan je Lojze Muhič, z njimi upravlja Agencija za šport Novo mesto, katere direktor je novomeški podžupan Križman, cirkusu pa je blagoslov namenil celo sam direktor novega novomeškega Zavoda za turizem, nekdanji županov svetovalec za turizem Kuljaj. Sae velike glave so se ukvarjale s tem cirkusom.
Načeloma se zdi odlično imeti cirkus sredi mesta, tik ob starem mestnem jedru, če zraven dobijo vsaj otroci še brezplačne karte, pa tudi če je cirkus iz najbolj zakotnega dunajskega kvarta, pa se zdi že skoraj sanjsko.
Pa vendar, če so igrišča, potem so namenjena primarno košarki, rokometu, odbojki in drugemu, kar razgiba telo meščana, zaradi česar je treba vse ostale možne rabe teh površin podrediti potrebam teh športov. In če so bila igrišča komaj pred par leti prenovljena, je treba tudi paziti, da bodo zdržala še kaj prihodnjih let, posebej zdaj, ko je župan Muhič močno skrčil finančna sredstva za urejanje otroških in športnih igrišč v občini. Ampak pri nas se na vse to rado pozabi. Zato pa so dunajski cirkusanti tudi smeli zabiti desetine klinov v asfaltno površino igrišč na Loki. Vse za cirkus. Pošteno so preluknjali igrišča. Da o drugih manjših in večjih poškodbicah niti ne izgubljamo besed.
Kdo bo te poškodbe saniral, sem že na občinskem svetu vprašal župana Muhiča. Dal je besedo podžupanu Križmanu, ki je malce presenečeno odgovoril, da bo to uredil cirkus. Bomo videli, če bo to res in kako sploh bo to narejeno, in se bomo lahko šele zatem spraševali še, kdo bo odgovarjal, če to ne bo res. Že zdaj pa nam je lahko kristalno jasno, da asfaltna površina ne bo več, kar je bila. Da bi zato le ne imeli še kakšnega cirkusa.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik

(Fotografije: Loka, 23. december 2007)

NEIZDELANO V 2007

O vsem, kar je župan Muhič julija napovedal storiti v občinskem svetu v letu 2007, a je ostalo neuresničeno.

Leto gre h koncu. Iztekel pa se je tudi rok za uresničitev načrtov župana Muhiča v zvezi s sprejemanjem dokumentov na občinskem svetu.
Že oziroma šele na julijski seji občinskega sveta je župan v gradivu »Odgovori na pobude in vprašanja« predstavil svoj načrt dela za leto 2007. Tudi za obdobje od julija do konca leta je bilo zapisanih kar nekaj nalog, nekaj celo zelo pomembnih.
Pregled uresničenih nalog na koncu leta pa pokaže precej klavrno sliko leta 2007. Še toliko bolj klavrno, ker so med neuresničenimi nalogami tiste, ki so posebej pomembne. Oglejmo si nekaj ključnih nalog, ki jih Muhič s svojo koalicijo v občinskem svetu (Zveza za Dolenjsko, SD, SDS,…) ni uspel uresničiti v zastavljenih rokih v letu 2007:
-Strategija razvoja MO NM za obdobje 2007-2010 ni bila pripravljena;
-Odlok o proračunu MO NM za leto 2008 je sprejet le v prvi obravnavi;
-Odlok o proračunu MO NM za leto 2009 sploh ni bil pripravljen;
-Spremembe in dopolnitve Prostorskih ureditvenih pogojev za Novo mesto in predmestna središča niso bile pripravljene;
-Ureditveni načrt za zdravstveni kompleks ni bil pripravljen za 2. obravnavo na občinskem svetu;
-Občinski podrobni prostorski načrt za nadomestno gospodarsko cono ob Straški cesti ni bil pripravljen za 2. obravnavo;
-Spremembe in dopolnitve Prostorskih ureditvenih pogojev za zunajmestni prostor MO NM niso bile pripravljene;
-Občinski prostorski načrt ni bil pripravljen;
-Občinski podrobni prostorski načrt za območje gradu Grm ni bil pripravljen;
-Spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za mestno jedro Novega mesta niso bile pripravljene za 2. obravnavo;
-Spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta za športno-rekreacijski park Portoval niso bile pripravljene;
-Spremembe in dopolnitve občinskega lokacijskega načrta za univerzitetni kampus Novo mesto niso bile pripravljene;
-Občinski podrobni prostorski načrt za gospodarsko cono Cikava ni bil pripravljen;
-Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Podbreznik niso bile pripravljene;
-,…

Naveden je celo le del neuresničenih nalog, ki si jih je Muhič zastavil v letu 2007. Vse to se bo torej moralo preseliti v leto 2008, s čimer se bodo tudi finančna sredstva za te dokumente črpala iz proračuna za leto 2008, bistveno večja zagata pa je, da se zaradi tega tudi upočasnjuje predvideni razvojni tok na različnih projektih.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik

GRAD GRM S SNEGOM

Območje gradu Grm, 26. december 2007

paNoraMa: V RAGOV LOG

pogled na frančiškanski samostan z ulice V Ragov log; 26. december 2007

KDAJ PA RES BO HUMANITARNI CENTER?

O tem, kar bi moralo biti narejeno v letu 2007, pa ni bilo, oziroma o tem, da novomeška občina v letu 2007 ni kupila prostorov za Humanitarni center na Drski, čeprav je imela to nalogo predvideno s proračunom in zanjo tudi zagotovljena finančna sredstva.

Pred par dnevi je Vaš kanal pod naslovom »Župan zagotavlja, da humanitarni center bo« objavil prispevek o vprašanju ureditve Humanitarnega centra v Novem mestu. Pri ureditvi centra z Rdečim križem sodeluje Mestna občina Novo mesto, ki naj bi zagotovila prostore zanj.
Novomeški župan Muhič je v novinarskem prispevku povedal, »da so sredstva za Humanitarni center zagotovljena in da bo novomeško Območno združenje Rdečega križa po petnajstih letih le prišlo do novih prostorov na Ulici Slavka Gruma.« In res je, sredstva so, točneje, so bila zagotovljena, pa Rdeči križ tudi po petnajstih letih še nima prostorov.

Novinar je župana žal pozabil vprašati, zakaj prostorov za Humanitarni center občina ni kupila že v letu 2007. To bi bilo namreč potrebno in tudi možno storiti, ker je to pač bila županova naloga, ki mu jo je dodelil občinski svet s proračunom ter v njem tudi zagotovil finančna sredstva za nakup. Na proračunski postavki 08 109 008 je bilo v proračunu za leto 2007 namreč zagotovljenih 200.000 evrov. Toda župan Muhič prostorov ni kupil. Zato bo potrebno finančna sredstva ponovno zagotoviti v proračunu za leto 2008.

Muhič doslej ni pojasnil, zakaj ni od podjetja Mercator odkupil prostorov. Kolikor pa je znano, vzrok temu ni bilo podjetje Mercator. Vse kar smo doslej uspeli izvedeti o tej še eni izmed županovih nerealiziranih nalog v letu 2007 je le besedilo iz obrazložitve proračunske postavke 08 109 008 Investicijski odhodki – Humanitarni center v predlogu proračuna za leto 2008. Tam so zapisali: »Sredstva na tej postavki predstavljajo prenos iz leta 2007, saj v letu 2007 ni prišlo do sklenitve pogodbe med Mestno občino Novo mesto in prodajalcem objekta Mercator d.d. o prodaji oziroma nakupu objekta.«
Predlog proračuna za leto 2008, ki je bil v prvi obravnavi na decembrski seji občinskega sveta, na omenjeni proračunski postavki spet predvideva sredstva za ta nakup, tokrat 214.000 evrov.

Če bo šlo tako naprej se bomo iz leta v leto »ukvarjali« z enimi in istimi zadevami.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik

Referenca: http://www2.tv-nm.si/index.php?option=com_content&task=view&id=1270&Itemid=111

1000 BESED: SRPSKA POSLA

Glavni trg, 25. december 2007

NOVOMEŠKE JASLI

Šmihelska cerkev, 25. december 2007

Frančiškanska cerkev, 25. december 2007

Kapiteljska cerkev, 25. december 2007

TRDNO OBLJUBLJAM: TELOVADNICA STOPIČE

O trdni obljubi župana Muhiča, da bo v letu 2007, ki pa je zdaj praktično že mimo, zgradil telovadnico ob osnovni šoli Stopiče.

»Cilj: Izgradnja nadstandardne telovadnice v OŠ Stopiče z vključitvijo zasebnega kapitala. Rok: 2007«
Alojzij Muhič, program dela 2006-2010, poglavje Osnovnošolska vzgoja

(Fotografije: območje OŠ Stopiče, 23. december 2007)

OGLASI SE

Topliška cesta, 23. december 2007