ZGLEDNA MESTA: LJUBLJANA (2.)

Skoraj ga ni več najti mesta, ki bi se imelo za urejeno in obenem obiskovalcem prijazno, ki bi ne imelo ustreznih označb svojih kulturnih spomenikov, vsaj denimo majhnih informativnih tablic, ki razkrivajo ime spomenika, leto izgradnje, če je pač znano, in morebiti avtorja. Sem ter tja pa kakšne še kaj več o objektu. No, Novo mesto je, kakor smo ugotavljali že pred časom, eno od tistih redkih mest, ki tega še nima urejenega. Na drugi strani pa bi rekel, da sem morda v Ljubljani videl označevalne tablice na spomenikih, ki so lepe in obenem še najmanj vpadljive oziroma moteče.

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografije: Ljubljana – Plečnikova cerkev Svetega Jerneja v Šiški; 29. julij 2008)

ZGLEDNA MESTA: LJUBLJANA (1.)

V Novem mestu je bila pred par leti zasnovana tako imenovana Rudolfova pot. Vodi po meji pomerija Rudolfswertha, torej Novega mesta, kakor ga je določil ustanovitelj Rudolf IV. Habsburški daljnega leta 1365. Pred stoletji so to pot s konji menda enkrat letno obšli mestni veljaki, da bi mestu zagotavljali neokrnjeno mejo, danes pa bi naj približno taista pot, dolga je dobrih 37 kilometrov, služila v rekreativne in turistične namene.
Vendar pa Novo mesto, odkar je bila pot zasnovana, v zvezi z njo ni izvedlo kakih posebnih ureditev. Največ kar se je s potjo zgodilo, je bila izdaja karte poti z njenim opisom, Planinsko društvo Novo mesto pa pripravlja pohode oziroma kolesarske izlete po njej. Pot je vpisana tudi v kataster planinskih poti Planinske zveze Slovenije.



Da pa se da iz tako zgodovinsko utemeljene trase poti narediti kaj več, dokazuje denimo Ljubljana na primeru Poti spominov in tovarištva. Poti, ki je pomnik na narodnoosvobodilno vojno, na okupirano Ljubljano in seveda na tovarištvo in ki še danes združuje Ljubljančane, niso naredili le publikacije, ampak so ji tudi odredili bogat prostor v mestu, jo dobro označili z drevjem, ki so ga zasadili vzdolž poti, z vertikalnimi in tudi talnimi oznakami, namestili informacijske table in postavili počivališča, nanjo navezujejo spomenike in igrišča, po njej vsako leto organizirajo tudi pohod in tek in jo nasploh zelo visoko vrednotijo, razvijajo ter pazijo, da niti silno dragi mestni razvojni projekti ne bi razvrednotili ali kakor koli že pokvarili te mestne zelene poteze. Tudi zato se vsako leto po Poti spominov in tovarištva sprehodijo desettisoči Ljubljančanov in še mnogi ostali.

Vsekakor dovolj dober zgled za Novo mesto, ki ima podobno priložnost, a s to razliko, da je Rudolfova pot ambientalno še bistveno bolj privlačna kakor ljubljanska Pot spominov in tovarištva.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografije: Ljubljana – Pot spominov in tovarištva (v Šiški); 29. julij 2008)

SENJSKI LENKOVIĆ MED NOVOMEŠKO KRAMO

O tem, da Novo mesto očitno ne zna ravnati s kulturno dediščino in da bi bilo, kakor kaže, mnogo bolje, ko bi nagrobnik pomembneža iz 16. stoletja podarili hrvaškemu mestu Senj.

Človek, nevajen neskladja med besedami in dejanji, najprej kar nekoliko osupne, ko vidi, da v mestu, ki tako rado govori o svojem menda dobrem odnosu do kulturne dediščine in ki si drzne celo (so)kandidirati za evropsko prestolnico kulture, torej v Novem mestu, ugleda več stoletij star, pač renesančni, zelo lepo izdelan nagrobnik regionalno pomembne vojaške osebnosti, postavljen v slabo osvetljen prostor sredi neke navlake, vse skupaj daje podobo ropotarnice, in obenem kajpada brez kakršnega koli pojasnila, kaj ta kamniti artefakt sploh je. Tako je to v Novem mestu, v križnem hodniku frančiškanskega samostana, kjer je svoje mesto našel nagrobnik vojskovodje Ivana Lenkovića, ki je v našem prostoru znan tudi po tem, da je bil lastnik gradu Otočec konec 16. stoletja, v širše prostoru pa je odigral še bistveno večjo vlogo, posebej glede varovanja regije pred Turki in formiranja Vojne krajine.



A s kulturno dediščino znajo kje drugje tudi mnogo bolje. Denimo v Senju, ki leži ob hrvaškem morju, le dobri dve uri vožnje z avtom od Novega mesta. Senj je nekako matično mesto uskokov, ki so jih mnogi slavili kot najodličnejše borce.
V Senju je Lenković pred stoletji dal postaviti grad Nehaj. Za razliko od premnogih naših, dolenjskih gradov, ki jih pustimo propadati, so senjčani temu svojemu gradu, ki gospoduje nad mestom, zagotovili spodobno in vzdrževano podobo in vanj vstavili tudi za današnji čas primerne programe. V gradu so zato muzej, ki prikazuje uskoško zgodovino, vojskovanje, urejena je lepa razgledna točka, v gradu pa je tudi restavracija. Turisti ga pridno obiskujejo.

Muzejska zbirka gradu Nehaj pa med ostalim premore tudi repliko Lenkovićevega nagrobnika, katerega original je, kot rečeno, v Novem mestu. Da so tamkaj bistveno bolj poskrbeli in umestili navadno repliko, kot smo pri nas original, je po svoje povsem odveč razpredati. Nekaj o tem pa povedo fotografije. Zdi se mi, da bi bilo za kulturno dediščino najbolje, da se ji Novo mesto odpove ter denimo Lenkovićev nagrobnik raje podari Senju, ki bo s tem znal bistveno primerneje ravnati.


Potem, ko očitno za delce zgodovine pri nas ne znamo poskrbeti in iz njih tudi ne napletati atraktivnih zgodb, se pa čudimo, če gredo turisti drugam ...


Tomaž Levičar
Mestni svetnik

(Fotografije: Novo mesto – frančiškanski samostan, križni hodnik 26. julij 2008; 2008; Senj – muzejska razstava, utrdba Nehaj, pogledi, 26. juilij 2008)

LUKNJA NA CERODU VSE MANJŠA

O kopicah naših smeti.

Nazadnje sem bil na Cerodu, ki ima svoje mestu na Leskovcu izza Brusnic, pred kakima dvema letoma. Tedaj je bil novi del še povsem prazen. Po zgolj dveh letih se je nabralo presenetljivo veliko smeti. Ob takem tempu bo stvar hitro polna.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografije: Cerod – Leskovec pri Brusnicah; 24. julij 2008)

POZABLJIVI DOLENJCI IN POZABLJENA DOLENJSKA

O tem, da turisti v osrednjem turistično informacijskem centru v Ljubljani ne izvedo kaj prida o Novem mestu in Dolenjski.

V času malice se pogosto sprehodim po ljubljanski tržnici. Ker mi je pač blizu, ker je polna barv in različnih ljudi in nenazadnje, ker je tam celo kaj primernega za želodec. Tokrat pa sem zavil kar v Slovenski turistični informacijski center (STIC). Ta ima svoje mesto tik ob tržnici.

Tržnica, ki jo je najti v vsakem spodobnem ali ne tako spodobnem turističnem vodniku, je pa kajpada ena najbolj obiskanih točk v presolnici in Sloveniji nasploh. Najbrž še posebej zaradi Plečnikove ureditve. Če ob tem vemo, da je STIC na sredi kratke poti od tržnice do vstopnega mesta na vzpenjačo na ljubljanski grad, ki pa je, če se ne motim, celo turistično najbolj obiskana točka v Sloveniji, pa pač ne čudi, če je tudi STIC zelo dobro obiskan in zato prostor promocije turističnih subjektov z vse Slovenije.
V STIC se najde prospekte z vseh koncev Slovenije - Ljubljana, Gorenjska, Primorska, Goriška in Kras, Notranjska, pa Štajerska in Koroška, tudi panonski predel in še kaj. Le z Dolenjsko je sila slabo. Najde se le nekaj materiala od Term Krka, o kampu Otočec, zraven pa je še siv letak Hostla Situla. To je vse, kar lahko turisti tu dobijo o Dolenjski. Torej le nekaj malega o prenočitvenih kapacitetah. No, ko sem nagovoril sicer prijazno informatorko po materialu z Dolenjske, mi je iz skladišča prinesla še par zadev. Pa so te v resnici zadevale Belo krajino, ki pa se seveda noče razumeti kot del Dolenjske. Prinesla mi je torej še prospekt Merlike, gostilne Veselič, Krajinskega parka Kolpa ter publikacijo o Beli krajini. In tu se je res vse skupaj končalo. Nič o Novem mestu, nič o Dolenjski. Tudi nič o reki Krki in o Gorjancih, nič o cvičku in Trški gori, nič o kozolcih in o medvedu, nič o štrukljih, nič o rokodelcih ...

A v novomeškem TIC vendarle najdemo vsaj nekaj turističnega materiala (prospekti, karte, razglednice, knjige, celo spominki), ki se navezujejo na naše mesto in regijo. Očitno bi se moral nekdo potruditi in ga iz Novega mesta dostaviti oziroma dostavljati na ta Slovenski turistični informacijski center. Res je škoda zamuditi priložnost po promocijskem prostoru, ki je celo brezplačna.

Najbrž pa zaenkrat ne gre omeniti, da kaka turistično bolj progesivna okolja svoj material delijo že kar ob vstopu v domačo državo, torej na mejnih prehodih. Toda o tem razmišljajmo vsaj nekaj po tem, ko bo Novo mesto svoj promocijski material imelo vsaj v Slovenskem turističnem informacijskem centru v Ljubljani, ki ga turisti oblegajo in kjer snujejo svoje nove poti po Sloveniji. Če bi izvedeli kaj o Dolenjski, bi jo morda tudi obiskali.

Če kdo nima časa, da bi sam peljal material v Ljubljano, se javim, da sem pripravljen to storiti, le pripravijo naj ga, pa ga bom tja odnesel v času malice.

Tomaž Levičar
Mestni svetnik

(Fotografije: Ljubljana - tržnica, STIC, vzpenjača, 25. julij 2008)

ZGLEDNA MESTA: SARAJEVO (1.)

Če obstaja človek, ki je obiskal Sarajevo in nad njim ter Sarajevčani ni bil navdušen, ne vem, vendar močno dvomim. Ena od mnogih kvalitet Sarajeva, ki navdušujejo mene, pa je tudi njihovo osrednje otroško igrišče. Pravijo mu Dječija oaza.

Igrišče leži v severovzhodnem delu mesta, tik nad stadionom Koševo, prepleta pa se z živalskim vrtom, nad temi sicer nisem navdušen, kjer se otroci seznanjajo predvsem z živalmi, ki so v Bosni tako ali tako doma – od oslov in koz do rac in denimo rjavega medveda. Ambient je lep, okolje vzdrževano, oprema igrišča je kar bogata, ima svoj delovni čas, znotraj igrišča so zagotovili gostinske kapacitete za otroke in tudi starše, pobirajo pa tudi vstopnino. A tisto, zaradi česar je lahko to sarajevsko igrišče za zgled tudi novomeškim, seveda vsa sarajevska niso takšna, je mizica s stoli. Klopi tudi po novomeških igriščih najdemo polno, redkost pa je najti mizico s klopmi oziroma stoli. Za njo se lahko usede cela družina, se pogovarja, igra družabne igre, uči ali pa enostavno razpreda o Dinu Merlinu.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik

www.levicar.si@gmail.com

(Fotografija: Sarajevo - Dječija oaza, 20. julij 2008)

1000 BESED: KRAVJA PERSPEKTIVA

Andrijaničeva cesta, 7. junij 2008

ZGLEDNA MESTA: MOTOVUN (1.)

Opazovanje zvezd, planetov, nenazadnje Lune s teleskopom je sila lepa in seveda romantična zadevščina. Toda tudi z navadnim daljnogledom se marsikaj vidi. Lahko recimo kako fajn sosedo, kdor jo ima. Lahko pa se daljnogled usmeri tudi v kake bolj nesporne, manj subjektivne reči.

V istrskem Motovunu možnost za to ponujajo. V motovunski daljnogled je treba sicer suniti kak kovanec, a celo tam, kjer je naokoli le prelepa pokrajina, se to kar izplača. V Novem mestu bi s čim takim tudi imeli kaj videti, če bi ga namestili na primerno lokacijo.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografije: Motovun, 12. julij 2008)

ZAREZA V GORJANCIH

O novi boleči rani Gorjancev nad vasico Podgrad, ki bo postala znana po pesku.

Na Gorjancih, za katere včasih mislimo, da so zaradi spoštovanja, ki ga Dolenjec čuti do njih, varni pred neumnostmi in nesmisli raznih rokovnjačev, se vendarle vedno znova zgodi kaj pred čimer smo bolj ali manj zaprepaščeni, zaradi česar smo osupli. Naj si gre za idejo ali pa že kar za dejanje.

Tokrat imam za osuplosti vredno dejanje nov peskokop sredi Gorjancev. Tik za vasjo Podgrad so mu našli mesto.

Kadar sem kolesaril po Peščeniku, sem se pogosto iz gozdnatega dela Gorjancev na plano spravil prav tu, tik nad Podgradom. Ta predel sem mi je vedno zdel posebej simpatičen, neokrnjen, umaknjen pred vsakodnevnikom. Tudi vas Podgrad pod stožčastim mehovskim gričem je prav lepa. Toda očitno so ta kos dolenjske grude našli tudi Begradovci. Le da njim, kot kaže, ni do navdušenega opazovanja narave, ptic in vasic, ampak želijo dolenjsko, gorjansko zemljo dobesedno izkoristiti. Kar odnesli jo bodo. Podjetje Begrad se namreč z velikim panojem postavlja pred vse večjim peskokopom, ki so ga pred časom zarezali v gorjanske travnike in gozd.
Že prej sem se čudil, kako je lahko kak lučaj kamna stran od tega peskokopa, čisto na samem nad vasico Pristava, par ljudi dobilo gradbeno dovoljenje, da so si postavili vikende. Pa si rečem, da vedno obstajajo mali in malo večji bogovi, ki si to nekako izposlujejo ali kar izsilijo. A to, da nekdo lahko tu, v po mojem mnenju najlepšem predelu Gorjancev, novomeške občine, da ne rečem kar Dolenjske, uredi peskokop in povsem po nepotrebnem spreminja topografijo Gorjancev, je pa zame vendarle kar v območju nepredstavljivega in norega.

Tako smo zdaj ob idejah o ureditvi smučišča na Gorjancih, asfaltiranja cest po Gorjancih, pa ob »izvedenih« črnih odlagališčih smeti nad Cerovcem, tovornjakarskih parkirščih na Prepihu, kamnolomu na Cerovem logu, vikendaštvu na Miklavžu in celo nad Pristavo, vojašnici na Trdinovem vrhu, ... dobili še peskokop na Podgradu.

Ob tem pa se seveda vprašamo, kdaj misli (vsaj) novomeška občina učinkovito zaščititi Gorjance.

(Kdor želi reč videti iz vesolja naj gre na Google Earth ter pogleda okoli vasi Pograd - cca 8,5 km zračne razdalje od središča Novega mesta – koordinate: 45° 43' 48'' N, 15° 12' 04'' E)


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografije: Pristava, Podgrad, 13. julij 2008)

RUŠENJE ALI PRENOVA ALI OSAMITEV

O nevarnih stavbah in inšpektorjih, ki delujejo v Novem mestu, ki so drugačni od tistih, ki delujejo v Brežicah.

Na majski seji občinskega sveta sem podal pobudo, da bi občina pripravila odlok, ki bi ji omogočal, da od lastnikov nevzdrževanih stavb terja ustrezno ukrepanje. Odgovorili so mi, da pobudo pozdravljajo, da pa zdaj nimajo časa, da bi se s tem ukvarjali. Občina pa taka ...

No, sem se pa spomnil na Brežice, kjer visi en sila zanimiv listek na eni od zgradb, ki je tik pred tem, da z nje kaj pade, če se že ne bo kar sesedla sama vase.

V Novem mestu imamo nekaj sila podobno klavrnih stavb, v kaki se celo še kaj dogaja (tipičen primer je denimo nekdanji Hotel Vindišar), a se še ni našel inšpektor, ki bi spisal kaj takega, kot je videti na priloženi sliki iz Brežic.

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografija: Brežice, 7. junij 2008)

SO TULE SITULE?

O Novem mestu, ki je mesto situl na papirju.

Novo mesto je marca 2006 postalo mesto situl (preberite si gradivo k točki dnevnega reda o poimenovanju Novega mesta za mesto situl). Poimenovanje je tedaj predlagala mestna svetnica Škofova, že prej in skupaj z njo pa so ga predlagali tudi strokovnjaki s področja muzealstva, arheologije ... Ideja morda v smislu pripoznanja pomembne dediščine mesta in v smislu njegove promocije za turistične namene ni napak, a vendarle sem bil že tedaj do tega nekoliko zadržan, ker menim, da občina potrebuje bolj celovit razmislek o tem, na podlagi česa se bo promovirala v posameznih okoljih, bolj poglobljen in širši razmislek o tem, kaj so v resnici bistvene privlačne točke Novega mesta ali kar Dolenjske za tujce, za turiste, za investitorje, za kogar koli že, in kaj vse nenazadnje sploh so pomembne vrednote tega okolja.

Ko gledam danes stanje, pa mi tako ali tako sploh ni več ni jasno, kaj so pobudniki poimenovanja Novega mesta za mesto situl želeli doseči. Čutim, da dosežkov doslej ni. Stanje v smislu odnosa mesta do situl ali do daljne zgodovine danes, torej po dobrih dveh letih od poimenovanja, pač ni bistveno drugačno, kot je bilo tedaj, upam si celo reči, da stanje sploh ni drugačno. Prav tako pa ni zaslediti, da bi mesto bilo zaradi tega poimenovanja kaj bolj uspešno ali vsaj bolj prepoznavno. Niti tega pravzaprav ne zasledim, da bi se Novo mesto sploh kjer koli kakor koli aktivno hvalilo ali predstavljalo, da je mesto situl. morda kje mimogrede kdo to omeni, a kakšnega načrtnega, premišljenega napora pač ni. Edino, kar se je v tem času očitno spremenilo, je le to, da smo dobili mladinski hotel, ki se je poimenoval Situla, in to je lepo, a še ta je v svoji grafični podobi povzel podobe z Vaške situle, ne pa iz novomeških situl, kar pa ni preveč lepo. Imamo sicer tudi stalno arheološko razstavo, a to je že nekoliko drugačna reč.

Da je mera polna, pa poskrbi internet, danes eden najbolj uporabljanih medijev. O situlah si ni moč prebrati praktično ničesar na spletni strani Mestne občine Novo mesto, ki se je poimenovala Novo mesto - mesto situl. Začuda se skoraj nič o situli ne da prebrati niti na spletni strani Dolenjskega muzeja Novo mesto. Saj konec koncev si človek v slovenščini sploh težko kaj spodobnega prebere o situlah v splošnem - en tak svetlejši primer je kvečjemu denimo Wikipedija. Pa bi Novo mesto lahko vsaj na internetu, recimo s kakšnim zapisom na Wikipediji v slovenščini in tudi angleščini, poskrbelo vsaj za to, da bi cel svet vedel kaj situle so in kakšen je pomen tega mesta v onem času in pri tej zadevi.

Skratka, informacij o situlah ni kaj dosti, promocije Novega mesta v zvezi s situlami tudi ne, ni niti preprostega napisa, table, bannerja,... v realnem ali internetnem prostoru, da bi nekdo vedel, da se, ko kolovrati po mestu, nahaja v stiku z mestom situl.

Bila je razglasitev z nekaj bolj ali manj velikimi besedami, a vseeno celo precej redkobesedno je steklo mimo, na občinskem svetu je obravnava te točke pač potekala celo brez uvodne obrazložitve in brez razprav svetnikov (glejte zapis ob 21. točki dnevnega 26. seje občinskega sveta marca 2006), v nadaljevanju, torej v dosedanjih debelih dveh letih, pa se v zvezi s tem ni zgodilo praktično čisto nič oziroma nič, kar se že itak ne bi zgodilo. Če namreč kdo misli, da je stalna arheološka razstava, ki je bila odprta pred nedavnim, del aktivnosti povezanih z razglastivijo mesta, tedaj mu je treba povedati, da temu ni tako in da je formiranje te razstave in prenova prostorov zanjo plod že dolgoletnih prizadevanj, prizadevanj v mnogih letih pred kakršno koli idejo, kaj šele razglasitvijo Novega mesta za mesto situl.

Kaj je torej sploh s tem Novim mestom - mestom situl? Zame je to uganka, dvomim pa, da je v tej občini sploh komur koli jasno, kaj se želi narediti in kaj se bo naredilo v zvezi s tem. Kaj se zmore narediti na občini v zvezi s trem, pa je itak še posebno zahtevno vprašanje.

Tomaž Levičar
Mestni svetnik

www.levicar.si@gmail.com

POBUDE IN VPRAŠANJA - 16. SEJA

Na 16. seji občinskega sveta sem ob točki »Pobude in vprašanja« izpostavil naslednje:



1. REKA KRKA IN RAK JELŠEVEC - vprašanje
Glede na to, nosi mestna občina del odgovornosti tudi za stanje okolja v svojem prostoru, tudi za živalske vrste, prosim za podatek, kakšno je trenutno stanje raka jelševca v reki Krki in njenih pritokih ter kdo sploh posveča kakšno skrb ohranjanju in razvoju te dokaj ogrožene živalske vrste pri nas.
o potočnem raku

2. ENERGETSKA IZKAZNICA ZA OBČINSKE STAVBE - vprašanje
Zakonodaja zahteva tudi od lokalne skupnosti (oziroma upravljalca njenih objektov), da na javnih stavbah na vidnem mestu namesti energetsko izkaznico. Zahteva velja od 1. januarja letos, skrajni rok za namestitev pa je 31. december 2010.
Zanima me, če novomeška občina že pripravlja energetske izkaznice za svoje objekte ter kakšne ukrepe načrtuje, da bi zvišala energijsko učinkovitost svojih zgradb in zgradb njenih javnih zavodov.
energetski zakon
o energetski izkaznici

3. ENERGETSKI KONCEPT - vprašanje
Energetski zakon v 17. členu določa, da lokalna skupnost sprejme lokalni energetski koncept, s katerim določi način bodoče oskrbe z energijo, ukrepe za njeno učinkovito rabo, soproizvodnjo toplote in električne energije ter uporabo obnovljivih virov energije, vsaj vsakih deset let.
Glede na vse višje cene energentov in vse višjo zavest o potrebi po varovanju narave in naravnih virov, se najbrž umestno postavlja vprašanje glede aktivnosti MO Novo mesto na tem področju.
Zanima me, kdaj bo energetski koncept MO Novo mesto pripravljen, katere strokovne podlage v zvezi s tem se pripravljajo ali pa so celo že pripravljene, ter kakšne ukrepe z zvezi z varčevanjem z energijo občina že izvaja.
energetski zakon

4. KRAJINSKI PARK GORJANCI IN KRAJINSKI PARK REKA KRKA - vprašanje
Prosim za podatek, kakšne aktivnosti potekajo v zvezi že pred leti načrtovano razglasitvijo krajinskih parkov reka Krka in Gorjanci. Zanima me tudi, kateri dokumenti v zvezi s tem so bili doslej pripravljeni s strani občine ali koga drugega.

5. NOVOROSSIJSK IN VELIKY NOVGOROD - vprašanje
V medijih smo lahko zasledili, da mestna občina Novo mesto načrtuje povezovanje z ruskim obmorskim mestom Novorossijsk.
Glede na to, da so se pred leti podobne aktivnosti pričele tudi z ruskim mestom Veliky Novgorod me zanima, kako se razvija sodelovanje s tem mestom, ter zakaj se je občina odločila še za sklenitev prijateljskih vezi z Novorossijskom. prosim tudi za natančne podatke o tem na podlagi kakšnih razmislekov prihaja do novega povezovanja in kakšni so načrtovani rezultati tega oziroma koristi za Novo mesto.
Park o partnerstvu z Novorossijskom

6. STRATEGIJA RAZVOJA PRIMARNEGA ZDRAVSTVA - vprašanje
Prosim za podatek, kako se uresničujejo sklepi občinskega sveta, ki so bili sprejeti ob sprejemu strategije primarnega zdravstva ter kako se nadaljuje priprava razširitve strategije v smereh razvoja tega področja, ki so bile tedaj slabo obravnavane ali celo sploh ne.
Posebej me tudi zanima, kako je bilo letos urejeno štipendiranje študentov medicine za primarno zdravstveno varstvo
zapisnik seje in sklepi

7. ZIDANIŠKI TURIZEM - vprašanje
Kakor smo lahko zasledili je Občina Šmarješke Toplice pred časom sprejela Odlok o zidaniškem turizmu. Glede na to, da so načeloma zelo dobri pogoji za razvoj zidaniškega turizma ustvarjeni tudi v novomeški občini ter glede na to, da se v zadnjem obdobju izpostavljeno poudarja razvoj turizma, cvička in vinogradništva nasploh, me zanima, ali tudi mestna občina pripravlja tovrstni odlok ter katere strokovne podlage v zvezi s tem sop v pripravi, kot podlaga za oblikovanje odloka.
strategija zidaniškega turizma
o zidaniškem turizmu v Občini Šmarješke Toplice

8. NOVE PARKIRNE KAPACITETE V MESTNEM JEDRU - vprašanje
Župan Muhič je ob nastopu mandata napovedal, da bo v tem mandatu uredil tudi nove javne parkirne kapacitete v starem mestnem jedru.
Zanima me, kako ta projekt poteka, kje so te nove kapacitete predvidene, kdaj bodo urejene, koliko sredstev bo občina za to namenila iz proračuna in kdaj, kdo bo s parkirišči upravljal.
Prosim tudi za podatek koliko javnih parkirnih mest je v naši občini in koliko v občini registriranih avtomobilov pride na eno takšno parkirno mesto.

9. RAZVID ŠPORTNIH OBJEKTOV - vprašanje
Prosim, da župan na naslednji seji občinskemu svet predstavi razvid športnih objektov za MO Novo mesto, katerega pripravo že vrsto let zahteva zakonodaja s področja športa.
pravilnik o vodenju razvida
obrazec za vpis v razvid
zakon o športu (12., 58. člen)

10. GOSTINSKI VRTOVI NA OBČINSKIH POVRŠINAH - pobuda
Pred leti je bilo ukinjeno plačevanje komunalne takse v mestnem jedru za gostinske vrtove, s čimer se je občina v prid razvoja mestnega jedra, programov v njem in seveda vzpodbujanja življenja odpovedala tovrstnim prihodkom. Menim, da je bila tedanja odločitev koristna, da pa je sedaj že primeren čas, da občina s strani uporabnikov svojih površin v mestnem jedru za namen gostinskih vrtov, ki imajo od uporabe tudi znatne ekonomske koristi, vendarle pridobi tudi sama določene določnejše koristi, ki niso nujno neposredno finančne narave in ki so lahko v korist tako gostinskega obrata, kakor tudi občine oziroma prebivalcev.
Predlagam namreč, da občina kot pogoj za oddajo dela javne površine za namen gostinskega vrta od uporabnika površine zahteva, da zagotavlja vsaj določen obseg kulturnega programa v območju mestnega jedra. Predlagam, da občinske strokovne službe v zvezi s tem pripravijo ustrezen predlog do prve jesenske seje ijn zagotovijo čimprejšnjo realizacijo te pobude oziroma aktivnosti, ki so približno v tem duhu, s čimer bo občina zagotovila še dodatno oživljanje mestnega jedra, še posebej torej preko zagotavljanja kulturrnih, turističnih ipd vsebin.

11. PROMETNA POLITIKA - vprašanje
Zanima me, glede na to, da sta razvoj prometa in prometne infrastrukture ena od večjih problemov v mestu in okolju nasploh, ali občina že pripravlja "Lokalno prometno politiko" ter kakšne strokovne podlage v zvezi s tem so morebiti že pripravljene ali se pripravljajo ter na kakšnih izhodiščih ali projektni nalogi aktivnosti temeljijo.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

MOST V LETU BREZ ROŽ

O letu po tem na Kandijskem mostu.

Kakšno leto bo mimo, odkar je bil Kandijski most ozaljšan z rožami. Očitno je bilo lani posebno leto, kajti letos, četudi so nosilci za korita rož ostali celo skozi zimo na svojih mestih, na mostu rož ni. Župan sicer pravi, da varčuje, pa čeprav ima sprejet proračun, in morebiti letos varčuje tudi pri nakupu rož.

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografije: Kandijski most, 8. julij 2008)

KIOSK SKOZI NOVOMEŠKA LETA

O tem, da se v Novem mestu stvari z leti ne spreminjajo.

Ponavadi gredo z leti stvari na bolje. Ali pa gredo vsaj na slabše. Nekam pač gredo. V Novem mestu pa se z leti nič ne spremeni. Stvari ostajajo enake. Pa ni temu zelo na očeh tako le na avtobusni postaji. Nak. Tudi s kioskom na Trdinovi ulici, ki že dolgo sameva prazen na občinski zemlji, ni prav nič drugače, kakor je bilo pred letom dni. Še vedno ga prepoznamo po grafitih, visoki, nepokošeni travi, starih plakatih, smeteh vsenaokoli in še vedno se skozenj odraža dejstvo, da občina niti za svoje premoženje niti za svojo podobo ne zna poskrbeti – in to celone na historični povezavi med starim mestnim jedrom in gradom Grm, ki bi morala biti za take neprilike deležna vsaj nekaj več senzibilnosti. Morda se pa Novo mesto na ulici poimenovani po Janezu Trdini temu tako maščuje za njegove Dolenjcem neprijazne besede ...



Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografije: Trdinova ulica, 4., 5. julij 2008)

DO DOLENJCEV TRD TRDINA

O trdih in grdih Trdinovih besedah o Dolenjcih 19. stoletja – menda bi o današnjikih menil kaj drugače.

V zbirki Trdinovih popotnih zapiskov pod naslovom Podobe prednikov je tudi cela vrsta njegovih opažanj značaja Dolenjcev s konca 19. stoletja. Ne da bi posebej odbiral med njegovimi zapiski, sem našel praktično le hladne, trde, neprijetne besede Trdine o Dolenjcih. Še dobro, da jih je le zapisoval, kajti če bi to sikal naokoli, bi ga vrli Dolenjci najbrž že prvo leto zagnali nazaj vsaj tja na Gorenjsko. No, pa vendarle ima svoj spomenik pred novomeško mestno hišo. Najbrž bo to zaradi kakih drugih zapisov ...

Pa se sprehodimo skozi to žveplo:

»Mehkužni tod mnogi ljudje tako da razprostro i kmetje ombrele o vročini, videl moža tlči kamenje pod marelo.«
Janez Trdina: Podobe prednikov; zvezek 4. (leto 1870), 112

»Tale skušnja ponavlja se velikrat na Dolenjskem. Stori Dolenjcu sto dobrot in eno samo krivico, pozabil bo vse dobrote rade te edine krivde, bo jih pozabil če tudi le misli ali sumi, da mu se je morda kaj napačnega naredilo.«
Janez Trdina: Podobe prednikov; zvezek 4. (leto 1870), 174

»Pogostoma so dolenski ljudje enaki dolenskim psom. Oboji se ti včasih sladkajo in dobrikajo in z repom migajo, da sam ne veš, s čim si zaslužil si toliko priljudnost. In res godi se to brez druzega vzroka, zgol iz prirojene servilnosti. Ali drugikrat se ravno tisti ljudje in tisti psi za te – in to je še dobro – ali ne bodo zmenili, ali pa celo nate lajali in skušali te ugrizniti in zopet brez vzroka, iz prirojene surovosti.«
Janez Trdina: Podobe prednikov; zvezek 5.1. (leto 1870), 24

»Radovednost je na Dolenjskem silna. Če gleda človek v vodo zrak, hosto, kamen etc. brž ga bo pobaral vsaki potnik, in če je še tako neznan, kaj da gleda, kaj vidi, kaj ga pomiče.«
Janez Trdina: Podobe prednikov; zvezek 5.1. (leto 1870), 95

»Kedar so Dolenjci pijani, pokazuje se mnogokrat neznanska surovost njihove poživinjene duše. Bahajo se strašno, zahtevajo, da jih ima človek ne le za sila bogate in poštene, ampak tudi za gospode. S komur pijejo, psujejo in preklinjajo ga po pasje in če je tudi brat ali naj bolji prijatelj. Posebno radi napadajo neznane ljudi, ki se ne mešajo celo nič v njihov volovski pogovor. Koliko mirneji so, toliko grje jih naskakovajo, brez razločka, ali so prosti ljudje ali gospodje. Če govori vino resnico, ni jih bogme na celem svetu divjakov in ciganov, ki bi prekosili te naše ljubeznive bratce.«
Janez Trdina: Podobe prednikov; zvezek 5.1. (leto 1870), 169

»Rat o Dolencih. Da so brez mere nezaupni, zato ne verjame, da bo imel misijon kak veči uspeh, kajti neverjetni narod meni, da jih vsakdo hoče ukaniti. Vse jim je sumljivo, kar se ne ujema z njihovimi miselmi in predsodki. Dolenec potrdil bo na videz, z usti, vsakemu vse, ali prepričati se ne bo dal, sam za se ohrani vedno le svoje prepričanje, svojo trmo.
Gorenka o Dolencih. Vse da obdelujejo in gleštajo slabeje od Gorenjcev, le z vinom se pehajo, toda tudi brez koristi, ker ga hočejo zopet samo požreti.
Pop Ciglar o Dolencih. Da so potuhnjeni, neresnični, hinavski in ne le prosti ljud ampak tudi inteligencija in posebno popi.«
Janez Trdina: Podobe prednikov; zvezek 5.2. (leto 1870), 21, 22, 23

»Premnogi Dolenci, trezni, vedno molče – ali v hramu pa so vsi zgovorni: iz Turka postane Lah.«
Janez Trdina: Podobe prednikov; zvezek 7. (leto 1871), 170

»Hvalo ima kaj rad Dolenec. Vse bo rad storil, če je bil očitno pohvaljen ali če se nadja da bo.«
Janez Trdina: Podobe prednikov; zvezek 8. (leto 1871)

»Dolenec (in Slovenec sploh) je ostuden moralist za druge za se pa ne. Vedno voha in vohonari okoli sosedov, znancev, neprijateljev in naj bolj pa še okoli prijateljev, da zapazi kaj napačnega ali saj kaj tacega, kar se njemu zdi napačno in kako ga potem opravlja, objeda, pika, zasmehuje, zaničuje, kolne mu očita in privošči za vsako majhno reč sto neprilik, škodo, zgubo, ujmo, nesrečo, sramoto. Farji so v tem kmetavsom naj grji izgled, če so kmetavsi kuščarji in sršeni so bonci gadi.«
Janez Trdina: Podobe prednikov; zvezek 8. (leto 1871), 224

»Dolenec če ni pijanec in preveč zadolžen je strašno samostojen, sam svoj, svojeglav, nepriljuden, zabavljiv, prav miosantrop. Jezo razliva naj bolj nad škrici, ker se jih nima nič bati, in sploh nad gospodo ktero sovraži huje ko hudiča. Še za farje ne mara nič. Rad jim očita denarje in babe. Ta lastnost je posebno razvita proč od vel. cest po hribih in jarkih, kjer vlada še neomajna surovost in praznoverje v zavezi z nekakim zagrizenim ponosom in bogatim slovenskim jezikom. V vinskih krajih pa so srca bolj mehka, in gostoljubnost ne še prazna beseda. Če je pa tak človek pijan, se pa kažejo vse omenjene lastnosti še v mnogo veči meri in delajo iz Dolenca pravega divjaka.«
Janez Trdina: Podobe prednikov; zvezek 8. (leto 1871), 241

»Dolenci se navdušijo brž za kak lep plan in ga rešetajo krasno, kvasijo kako bodo uganili in se na vso moč trudili, da se doseže uspeh. Ko je treba delo začeti, so že hladni.«
Janez Trdina: Podobe prednikov; zvezek 13. (leto 1873), 20

»Značaj. Med naj glavneje, naj bolj razširjene napake nezaupnega Dolenjca spada njegova lažljivost.«
Janez Trdina: Podobe prednikov; zvezek 14. (leto 1875), 95

»Dolenjec steber, ki se kmali podere, če se kdo nanj nasloni.«
Janez Trdina: Podobe prednikov; zvezek 14. (leto 1875), 95

»Dolenjska zavist. Sadja ne sade zato, da ne bi ga drugi požrli; če otroci kaj klatijo, se drevo raje poseka. Tudi ceste nečejo često zato nadelavati, češ kaj bi hodili po njih drugi, zame je vse dobro.«
Janez Trdina: Podobe prednikov; zvezek 15. (leto 1876), 32

»Dolenec skuša ovohati in izvleči iz človeka vsako skrivnost, sam pa se razodene hembrano nerad prav do dna.«
Janez Trdina: Podobe prednikov; zvezek 16. (leto 1876), 24

»Dolencijada. Dolenec kaj rad draži, hujska in nagaja, često ne iz zavisti ali jeze ali kakega druzega vzroka, ampak zato ker ga veseli, če človeka ujezi.«
Janez Trdina: Podobe prednikov; zvezek 16. (leto 1876), 24

»Dolenski značaj: Dolenec ne ve kaj je prijatelj, on ima le znance. Bistroumen mož je rekel: Dolenci niso narod ampak čreda, nimajo ne zavesti ne ponosa: grajska oblast, silni davki in brezmerno pijančevanje pogreznilo jih je popolnoma v materializem, da se za višje idee ne unamejo nikoli za dolgo.«
Janez Trdina: Podobe prednikov; zvezek 17. (leto 1877), 87

»Dolencijada. Dolenec ne zna brzdati jezika nikoli. Govori brez takta, kvanta še vpričo deklet in otrok, čenča razžaljivo človeku vpričo vsakega, se norca dela tudi iz telesnih napak i.t.d.«
Janez Trdina: Podobe prednikov; zvezek 21. (leto 1877), 22

»Dolenski značaj. Prijaznost je zgol preračunana. Že otrok se prilizuje včasi le tistemu in samo takrat, ko pričakuje kak dar. Gospodarji, gospodinje, hlapci dekle vsi se dobrikajo le iz dobičkarije. Še ljubezen često ni drugo ko od njegove strani kavs, od njene pa pričakovanje novih cap, darovi drugačni in prilika da se more kaj ukrasti.«
Janez Trdina: Podobe prednikov; zvezek 21. (leto 1877), 30

»Če kdo duhovne ali koga druzega hvali, kako je dober, odgovarjajo Dolenci radi: Saj mi še ni nič dal. Dober je za me tisti, ki mi kaj da.«
Janez Trdina: Podobe prednikov; zvezek 21. (leto 1877), 46

ZGLEDNA MESTA: TACEN

Ljubljanski Tacen, leži pod Šmarno goro, ni znan le po policijski akademiji, kakor se šoli reče dandanes, ampak tudi po kajakaših oziroma njihovem kajakaškem klubu ter tamkajšnjih tekmovanjih. Veslanje, tudi po divjih vodah, je atraktiven, a tudi sila zahteven šport, seveda lahko za neuke tudi nevaren.

V Novem mestu sicer že par desetletij nimamo niti veslaškega kluba več, četudi je bil nekoč menda kar uspešen, je pa pred časom Igor Vidmar podal pobudo, da bi na Krki uredili vsaj manjši poligon za vadbo veslanja po divji vodi. Primer take ureditve za slalomiranje po divji vodi, sicer malo večjih dimenzij, je Sava v Tacnu.

Vsekakor pa je sredi poletja rečni in obrečni ambient mesta lahko silno atraktiven – sonce in vetrič, voda in veslanje, ritke in sladoled.

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografije: Ljubljana - Tacen, 3. julij 2008)

1000 BESED: RAZBITO VODI DO RAZBITIN

Trdinova ulica, 31. maj 2008

GOSTINSKI VRTOVI S PIVOM

O gostinskih vrtovah na najimenitnejših javnih površinah, ki bi lahko mestu ponudili kaj več kot le hladno pivo.

Na javnih površinah v mestnem jedru stoji nekaj gostinskih vrtov, od katerih sta seveda na najimenitnejših lokacijah tista na Glavnem trgu, na zgornjem delu trga. Imenitna zato, ker sta atraktivno umeščena sredi kulturne dediščine, ker je tu velik pretok pešcev, ker je blizu nekaj parkirnih mest (čeravno si mnogi avto raje pripeljejo skoraj do mizice), nenazadnje pa tudi zato, ker gostincem za uporabo teh javnih površin ni treba odšteti niti enega samega evra. Pa tudi kako drugače se ti gostinci mestu, ki jim nudi prostor, ne oddolžijo.

Plačilo komunalne takse, kakor se reče dajatvi, ki se jo načeloma plačuje za uporabo javnih površin, je bilo tudi za gostinske vrtove ukinjeno leta 2004, namreč v okviru oživljanja starega mestnega jedra. V onem času se to ni zdela napačna poteza, celo nasprotno, bila je dobra poteza. Dandanes pa se mi že zdi, da bi mesto od oddajanja teh površin od gostincev lahko vendarle iztisnilo nekaj več oziroma vsaj nekaj. Vsaj nekaj malega več.
Ne roji mi po glavi, pa četudi je dandanes čas, ko se praviloma nič ne dobi več brezplačno, tudi sok na gostinskem vrtu ne, da bi v Novem mestu gostinci za vrtove, ki so sicer povezani z gostinskimi lokali, morali odšteti kakšne visoke zneske, kakor je primer denimo v Ljubljani, kjer se pogovarjajo o sedemmestnih številkah v evrih za najboljšo lokacijo. Menim pa, da bi lahko gostinci mestu v zameno za to, da dobijo prostor na Glavnem trgu, ki jim nudi nezanemarljive prihodke, zagotovili vsaj kontinuiran kulturni program na tem istem trgu.
Občina bi to lahko uredila denimo z razpisom za oddajo vrtov, kjer bi moral biti pogoj, da najemnik zagotovi določen obseg določene kvalitete programa na javni površini. O primernosti programa bi morala seveda soditi strokovna skupina imenovana s strani občine.
Primer kolikor toliko spodobno pripravljenega razpisa, resda tudi zanimivo izvedenega, je Ljubljana – oddaja površine za gostinski vrt na Prešernovem trgu.
Podobno bi se tega lahko lotila novomeška občina, le da morebiti tu, vsaj po mojem mnenju, ne gre še razmišljati o najemnini. Zahtevo, da gostinec zagotavlja kulturni program na trgu, pa bimorala občina dovolj jasno postaviti. Tako bi tudi mestno jedro oziroma Glavni trg dobil nov vir življenja.
Primer spodobno vodene prireditvene dejavnosti je lahko že sedaj Knjigarna Goga, četudi ta nima nič opraviti z gostinstvom na občinskih površinah.

Druga reč, ki postaja aktualna, pa izvira iz dejstva, da se okoli Kettejevega vodnjaka zdaj nabirajo že trije gostinski lokali (Situla, Bar pri vodnjaku, Knjigarna Goga), zato bi bilo najbrž primerno, da občina vsem trem ponudi prostor na trgu. Če poleg aktualnega ni zainteresiran nihče drug, potem v redu, če pa so, pa bi bilo primerno in celo koristno prostor na potezi od Situle do rotovža pač razdeliti na tri dele in vsakemu od gostincev ponuditi en kos.



Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografiji: Glavni trg, 2. julij 2008)

1000 BESED: AVANTIKADILSTVO NA KANDIJSKI

Kandijska cesta, 27. junij 2008