O objavi odgovorov na pobude in vprašanja občinskih svetnic in svetnikov.
Pred meseci sem na občinskem svetu dal pobudo, da naj občina na svoji spletni strani poleg ostalega gradiva za občinski svet objavlja tudi odgovore na pobude in vprašanja občinskih svetnic in svetnikov, ki jih pripravlja občinska uprava.
Sprva so sicer trdili, da je to težko in da bi potrebovali dodaten kader, da bi ustregli moji pobudi, a vendar so v Službi občinskega sveta sedaj očitno še dodatno napeli mišice in uspeli rešiti tudi ta problem. Čestitk vredno.
Med odgovori na pobude in vprašanja se zagotovo skriva tudi marsikatera za širši krog občank in občanov zanimiva informacija.
Zaenkrat so, kakor sem opazil, na občinski spletni strani uspeli objaviti naslednje:
Odgovori na pobude in vprašanja – 12. seja
Odgovori na pobude in vprašanja – 11. seja
Odgovori na pobude in vprašanja – 10. seja
Odgovori na pobude in vprašanja – 9. seja
Odgovori na pobude in vprašanja – 8. seja
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
ponedeljek, 11. februar 2008
nedelja, 10. februar 2008
sobota, 9. februar 2008
NOVOMEŠKA ŽITNICA
O štalah in poljih med Češčo vasjo in Stražo.
Če je imelo Novo mesto kje kdaj svojo žitnico, tako kot jo je recimo Jugoslavija imela v Vojvodini in Sovjetska zveza v Ukrajini in Belorusiji, potem je ta zagotovo bila na le rahlo vzvalovljenem območju med mestom, Straškim hribom, Stražo in reko Krko.
Širna polja, ena preorana, kakšna pa tudi ne, se še danes raztezajo vsevprek. Štale, le štale ob Zalogu, nedaleč od lokacije nekdanjega, med drugo svetovno vojno požganega in nekaj kasneje porušenega dvorca Brajtenav, pa sedaj že bolj ali manj propadajo in zdi se, da se v ta prostor namesto vzreje krav izpod rok kmetijske zadruge seli obrt.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
(Fotografija: ravnina ob Krki - s Kuzarjevega Kala, 22. avgust 2006; nekdanje štale ter polja ob Zalogu, 8. februar 2008)
Če je imelo Novo mesto kje kdaj svojo žitnico, tako kot jo je recimo Jugoslavija imela v Vojvodini in Sovjetska zveza v Ukrajini in Belorusiji, potem je ta zagotovo bila na le rahlo vzvalovljenem območju med mestom, Straškim hribom, Stražo in reko Krko.
Širna polja, ena preorana, kakšna pa tudi ne, se še danes raztezajo vsevprek. Štale, le štale ob Zalogu, nedaleč od lokacije nekdanjega, med drugo svetovno vojno požganega in nekaj kasneje porušenega dvorca Brajtenav, pa sedaj že bolj ali manj propadajo in zdi se, da se v ta prostor namesto vzreje krav izpod rok kmetijske zadruge seli obrt.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
(Fotografija: ravnina ob Krki - s Kuzarjevega Kala, 22. avgust 2006; nekdanje štale ter polja ob Zalogu, 8. februar 2008)
petek, 8. februar 2008
četrtek, 7. februar 2008
NOV KANDIJSKI KOŠ ZA SMETI
O novem košku za smeti, ki je v kandijskem križišču nadomestil uničenega starega – po res dolgem času. 
Očitno se tudi v Novem mestu počasi nekam pride. Daleč ne, nekam pa. Trajalo je, trajalo je zelo dolgo, a na koncu so odgovorni občinski veljaki in njihovi koncesionarji vendarle odstranili povsem uničen košek za smeti ter ga nadomestili z novim. Če ne bi bilo zaradi počasnosti neprimerno, bi lahko odgovornim za ta uspeh tudi čestitali.
Referenca: http://tomazlevicar.blogspot.com/2008/01/slab-reakcijski-as-oskrbnikov.html
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
(Fotografija: križišče ob Kandijskem mostu, 6. februar 2008)
Očitno se tudi v Novem mestu počasi nekam pride. Daleč ne, nekam pa. Trajalo je, trajalo je zelo dolgo, a na koncu so odgovorni občinski veljaki in njihovi koncesionarji vendarle odstranili povsem uničen košek za smeti ter ga nadomestili z novim. Če ne bi bilo zaradi počasnosti neprimerno, bi lahko odgovornim za ta uspeh tudi čestitali.
Referenca: http://tomazlevicar.blogspot.com/2008/01/slab-reakcijski-as-oskrbnikov.html
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
(Fotografija: križišče ob Kandijskem mostu, 6. februar 2008)
sreda, 6. februar 2008
VOJSKA ALI STANOVANJA NA POGANCIH
O stanovanjskem naselju, ki ga želijo zgraditi na Pogancih, kjer pa ima v veljavnih prostorskih aktih vojska svoje rezervirano območje.
Na januarski seji občinskega sveta je bil v prvi obravnavi tudi občinski podrobni prostorski načrt Poganci. Pod tem dolgim imenom se skriva ureditev nekoliko večjega stanovanjskega naselja, ki, kakor piše v gradivu, namerava združevati:
-212 ležišč v novem domu starejših občanov,
-70 oskrbovanih stanovanj,
-136 stanovanj v večstanovanjskih objektih,
-12 stanovanj v vrstnih hišah ter
-nekaj poslovnih prostorov za oskrbo soseske.
Pri tem načrtu me moti kup stvar, med njimi tudi naslednji dve, od katerih je ena pravne narave, druga pa zdravorazumske narave.
(Fotografija: romsko naselje Poganci; 19. avgust 2006)
Na januarski seji občinskega sveta je bil v prvi obravnavi tudi občinski podrobni prostorski načrt Poganci. Pod tem dolgim imenom se skriva ureditev nekoliko večjega stanovanjskega naselja, ki, kakor piše v gradivu, namerava združevati:
-212 ležišč v novem domu starejših občanov,
-70 oskrbovanih stanovanj,
-136 stanovanj v večstanovanjskih objektih,
-12 stanovanj v vrstnih hišah ter
-nekaj poslovnih prostorov za oskrbo soseske.
Pri tem načrtu me moti kup stvar, med njimi tudi naslednji dve, od katerih je ena pravne narave, druga pa zdravorazumske narave.
1. STANOVANJA ZA VOJSKO?
Bodoče stanovanjsko naselje so se odločili umestiti v prostor, ki je v veljavni urbanistični zasnovi Novega mesta namenjen družbenim dejavnostim, točneje vojaško-obrambni dejavnosti. Tu je eno od dveh tovrstnih območij v mejah Novega mesta. Drugo je vojašnica v Bršljinu. Če bi naj, kakor kaže, bršljinska vojašnica v Novem mestu ostala na dolgi rok, pa z vojaškim območjem v Pogancih kaže drugače, saj bi naj vojska to območje zapustila. Toda v veljavnih občinskih planskih prostorskih aktih je stvar zaenkrat še nedvoumno zapisana in zarisana, območje v Pogancih pa ni namenjeno kakršnim koli družbenim dejavnostim, še manj pa stanovanjskemu naselju, pač pa je namenjeno vojski. Tako bo, dokler ne bo občina svojih planskih dokumentov na ustrezen način spremenila.
V besedilu Urbanistične zasnove Novega mesta pod točko 3.4., ki se glasi »Ureditev prostora za obrambo in zaščito« piše naslednje: »Območja za obrambo so razmeščena skladno z obveznimi izhodišči obrambe s predvideno izključno rabo oziroma nadzorovano rabo za področje obrambe. Na območju urbanistične zasnove so tako za področje obrambe perspektivni:
-dve območji vojašnic s pripadajočo infrastrukturo izključne rabe in
-območje nadzorovane rabe varnostnega pasu skladišča vojaške opreme, bojnih in minsko eksplozivnih sredstev.«
Znano je, da gre za območji v Bršljinu in na Pogancih.
Ni razjasnjeno, kako lahko potemtakem nekdo prav na vojaškem območju v Pogancih riše stanovanjsko naselje z domom starejših občanov in oskrbovanimi stanovanji, četudi v prvem členu odloka o tem naselju na Pogancih piše, da upoštevajo dolgoročni plan. Ga res ali pa je to le zapis za dekor?
Upajmo, da vsaj na občini vedo, kaj počno. Kajti v nasprotnem bi se znali sčasoma znajti pred velikim in dragim problemom.
K temu gre dodati samo še to, da je v območju urbanistične zasnove Novega mesta predvidenih precej nedvoumnih površin za stanovanjsko gradnjo, zlahka bi se investitorji odločili za eno takih, medtem ko naj bi naraščajoče potrebe po varstvu in oskrbi starejših občanov, kakor lahko beremo še v besedilu ob spremembi urbanistične zasnove iz leta 2004, odrejali predvsem ob obstoječih v Šmihelu.
2. POGANCI ODSLEJ BREZ IGRIŠČ IN DALEČ OD ŠOL
Že precej let spremljam pripravo prostorskih aktov v Novem mestu, a sem vedno znova presenečen nad pomanjkljivostjo strokovnega dela. V premnogih primerih. Tudi pri snovanju stanovanjskih naselij. V primeru predvidenega stanovanjskega naselja na Pogancih bi lahko komentiral marsikaj, a se imam tule voljo ustaviti le na dveh točkah:
a) Kako v šolo?
Nikakor mi ni jasno, čemu občina v tej fazi razvoja mesta verificira razvoj stanovanj na povsem obrobnih predelih Novega mesta. Tudi na občinskem svetu sem to vprašanje orisal na povsem enostavnem in banalnem primeru oziroma problemu, s katerim se bodo žal morali spopadati mladi prebivalci tega morebitnega novega naselja. Namreč, v bližini območja na Pogancih ni prav nobene osnovne šole in tudi ne šole nasploh. Seveda tudi vrtca ni. Najbližji osnovni šoli sta denimo Šmihel in Grm, ki pa sta od tu oddaljeni 2-3 kilometre. Peš vsak dan v šolo 3 kilometre daleč ob zelo prometnih cestah, ki so deloma celo brez pločnikov? Prav »očaran« sem nad »urbanisti«, ki iz poslovnih interesov (ali pa neznanja, kaj pa vem …) tako otežkočajo vsakdan otrok. Nič kaj dosti drugače seveda ne velja za starejše prebivalce tega morebitnega naselja na Pogancih, ki so sila daleč od zdravstvenih storitev in tudi od mestnega jedra, ki jim s svojimi verskimi, kulturnimi in podobnimi vsebinami načeloma pomeni privlačen prostor vsakodnevnika. Ker je za pešačenje do šol in ostalega skoraj predaleč, jim ostane le povsem nefunkcionalen mestni avtobusni promet ter kolo v mestu, ki mu še zelo močno primanjkuje kolesarskih stez.
b) Naselje brez igrišč:
Druga izmed reči, ki so me pri načrtu tega naselja silno presenetile, pa je, da je praktično povsem brez urejenih športno-rekreacijskih površin. Čeravno so se načrtovalci, ki so prišli predstaviti načrt na občinski svet pohvalili, da bo tu svoj dom našlo kar kakih tisoč ljudi, niso znali v tem načrtu pokazati niti pedi športnega ali otroškega igrišča, ki bi tem desetim in več stotnijam ljudi zagotovo dobro služila, saj bi kdo med njimi, ne dvomim, rad igral košarko, odbojko, morda mali nogomet, balinal s kolegi ali pa se enostavno gugal.
Še več, edina resna omemba športno-rekreacijskih površin v tem načrtu oziroma odloku je v njegovem 20. členu, ki se imenuje »Odstranitev obstoječih objektov«. Tam načrtovalci zapišejo, da bo zaradi novih predvidenih gradenj in ureditev potrebna na zemljiščih investitorja tega načrta odstraniti vse obstoječe objekte, med ostalim tudi dve športni igrišči. Začuda se jih niso spomnili nadomestiti, pa čeravno so znali pa za potrebe avtomobilov v tem naselju odrediti obsežne površine. Avtom torej da, otrokom pa ne.
Ko je predstavnica podjetja, ki načrtuje to naselje, na odboru za okolje in prostor prejela to pripombo, je dejala, da igrišča niso predvideli, ker je rekreacijsko območje urejeno pri Svetem Roku. No, kdor pozna ta del mesta, ta ve, da na Svetem Roku sploh ni nič kaj dosti tovrstnih površin, in ta ve tudi, da je eno od drugega po zraku oddaljeno nekaj sto metrov, po cesti pa še bistveno več. Predvsem pa je mnogim urbanistom dandanes že jasno, da se take površine za potrebe stanovalcev posameznih naselij ureja v osrčju posameznega stanovanjskega naselja. Zakaj v Novem mestu to nekaterim ni jasno, pa še ni znano.
Pravzaprav me pri celi zadevi še najbolj čudi, da vsaj občinske strokovne službe teh prostorskih dokumentov, preden jih župan preda v presojo in sprejemanje občinskemu svetu, ne spravijo na strokovno ustreznejši nivo, če tega že načrtovalci sami ne naredijo.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
(Fotografija: romsko naselje Poganci; 19. avgust 2006)
WWW MENU: TIMES IN DOMAČIJA
Danes res ne gre zamuditi spletne strani na Times On Line, kjer ponujajo zapis o naših vinskih goricah, Matjaževi domačiji in mestu, ki je to vse od leta 1365, kar se vse angleškemu turistu nudi za menda borih 495 funtov.
torek, 5. februar 2008
BREZ PLAČILA ZA ŠOLSTVO, ZNANOST IN ZDRAVSTVO
O stimulativni odločitvi občinskega sveta, da se za gradnjo objektov za šolstvo, znanost in zdravstvo v novomeški občini odslej ne bo plačevalo komunalnega prispevka na območjih, ki jih zadeva na zadnji seji sprejeti odlok.
Na seji občinskega sveta sem, kakor sem napovedal, vložil amandma k odloku o komunalnem prispevku. Za amandma sem, kakor veleva poslovnik občinskega sveta, pridobil ne le potrebnih pet, pač pa več kot zadostnih in vzpodbudnih dvajset podpisov kolegic svetnic in kolegov svetnikov. Amandma je bil potrjen tudi pri glasovanju. Če se dobro spomnim, je bil rezultat glasovanja 19 za amandma in 8 proti amandmaju.
Proti amandmaju so bili v delu oblastne koalicije. To me čudi le malo, bolj pa me čudi, da amandmaja ni podprl svetnik Štefan David (Zveza za Dolenjsko). Čemu me to čudi?
Pač, Štefan David je še lansko jesen zagovarjal oprostitev plačila komunalnega prispevka v primeru gradnje prizidka Šolskega centra Novo mesto in zagotavljal, da se bo takisto, ko nanese priložnost, odločal tudi v drugih podobnih primerih.Tako je Štefan David povedal ne le tedaj na občinskem svetu, ampak je tako nekako denimo odgovoril tudi na vprašanje časopisa Park, ali bo kot občinski svetnik ob obravnavi novega odloka o komunalnem prispevku aktivno zagovarjali rešitev, da je treba gradnje na področju izobraževanja v celoti oprostiti plačila komunalnega prispevka, tako kot je bilo oproščeno ministrstvu za šolstvo. Povedal je: »(…) Glede na že predstavljene argumente je logično, da kot občinski svetnik podprem rešitev oprostitve komunalnega prispevka tudi pri podobnih projektih na področju izobraževanja, ki jih podpira občina in so v njenem interesu. Osebno menim, da je področje izobraževanja in razvoja človeških virov posebnega družbenega pomena za razvoj našega gospodarstva in regije, zato je opravičeno, da se v največji možni meri zagotovijo pogoji za delo in razvoj izobraževalnih ustanov. (…)« In zatem je v istem intervjuju na vprašanje, kakšen je vaš odnos do drugih gradenj in plačevanja komunalnega prispevka, katerim vrstam gradenj in kje bi znižal plačilo prispevka in katere bi celo oprostil plačila tega prispevka in zakaj, dejal celo še naslednje: »Zagotovitev komunalno opremljenega zemljišča je le ena od možnih podpor občine k realizaciji določenih projektov posebnega družbenega pomena. Izobraževanje prav gotov spada mednje. Zato oprostitev plačila komunalnega prispevka ne pomeni izgube, ampak podporo k določenemu projektu.« (celoten intervju: http://www.park-on.net/?p=1374 )
No, v tokratnem primeru, ki je zelo podoben njegovemu, se je Štefan David odločil zelo drugače od tistega, kar je napovedoval na občinskem svetu in v časopisu Park. A imel je možnost, da stori, kakor je napovedoval. Ne more reči, da mu ni bila dana.
Prvo možnost je imel, ko sem mu pred začetkom seje občinskega sveta ponudil, da se podpiše pod amandma odloka in tako postane eden njegovih predlagateljev. A podpis je zavrnil z besedami, da je to pač politika. Nisem povsem dobro razumel, kaj želi s tem reči, zato sem ga prosil, da vendarle malce natančneje pojasni svojo odločitev in pojasni, zakaj dela drugače, kot je napovedoval jeseni. Pa me je že nekoliko neprijetno gledal. Z vprašanjem sem vztrajal in ga zagrizeno ponovil še par krat. Odgovora vendarle nisem dobil. Nič hudega.
Drugo možnost, da bi njegove jesenske besede postale meso, pa je Štefan David imel, pri samem glasovanju. Lahko bi dvignil roko za amandma. Toda tudi te možnosti ni izkoristil, saj je glasoval proti temu, da bi gradnje objektov s področja šolstva, znanosti oz. raziskovanja ter zdravstva na območjih, ki jih zadeva ta odlok, bile brez plačila komunalnega prispevka. Nič hudega, amandma, ki torej razbremenjuje investitorje je bil pač vseeno sprejet.
Seveda pa je način sprejema odloka z amandmajem vred le del zgodbe.
Naloga novomeške občine je zdaj tudi ta, da takšno olajšavo, ki jo občina nudi v svojem prostoru, kar je seveda njena primerjalna prednost napram marsikateri drugi občini, ustrezno promovira pri investitorjih ter na ta način v svojem prostoru vzpodbudi vsaj kakšno gradnjo več in morda privabi celo kakšnega vsaj drobnega novega investitorja od drugod. Tako bo ta odločitev postala tudi na krajši rok oziroma prej ekonomsko upravičena.
Glejte tudi: http://tomazlevicar.blogspot.com/2008/01/komunalni-prispevek-za-nae-ole.html
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
Na seji občinskega sveta sem, kakor sem napovedal, vložil amandma k odloku o komunalnem prispevku. Za amandma sem, kakor veleva poslovnik občinskega sveta, pridobil ne le potrebnih pet, pač pa več kot zadostnih in vzpodbudnih dvajset podpisov kolegic svetnic in kolegov svetnikov. Amandma je bil potrjen tudi pri glasovanju. Če se dobro spomnim, je bil rezultat glasovanja 19 za amandma in 8 proti amandmaju.
Proti amandmaju so bili v delu oblastne koalicije. To me čudi le malo, bolj pa me čudi, da amandmaja ni podprl svetnik Štefan David (Zveza za Dolenjsko). Čemu me to čudi?
Pač, Štefan David je še lansko jesen zagovarjal oprostitev plačila komunalnega prispevka v primeru gradnje prizidka Šolskega centra Novo mesto in zagotavljal, da se bo takisto, ko nanese priložnost, odločal tudi v drugih podobnih primerih.Tako je Štefan David povedal ne le tedaj na občinskem svetu, ampak je tako nekako denimo odgovoril tudi na vprašanje časopisa Park, ali bo kot občinski svetnik ob obravnavi novega odloka o komunalnem prispevku aktivno zagovarjali rešitev, da je treba gradnje na področju izobraževanja v celoti oprostiti plačila komunalnega prispevka, tako kot je bilo oproščeno ministrstvu za šolstvo. Povedal je: »(…) Glede na že predstavljene argumente je logično, da kot občinski svetnik podprem rešitev oprostitve komunalnega prispevka tudi pri podobnih projektih na področju izobraževanja, ki jih podpira občina in so v njenem interesu. Osebno menim, da je področje izobraževanja in razvoja človeških virov posebnega družbenega pomena za razvoj našega gospodarstva in regije, zato je opravičeno, da se v največji možni meri zagotovijo pogoji za delo in razvoj izobraževalnih ustanov. (…)« In zatem je v istem intervjuju na vprašanje, kakšen je vaš odnos do drugih gradenj in plačevanja komunalnega prispevka, katerim vrstam gradenj in kje bi znižal plačilo prispevka in katere bi celo oprostil plačila tega prispevka in zakaj, dejal celo še naslednje: »Zagotovitev komunalno opremljenega zemljišča je le ena od možnih podpor občine k realizaciji določenih projektov posebnega družbenega pomena. Izobraževanje prav gotov spada mednje. Zato oprostitev plačila komunalnega prispevka ne pomeni izgube, ampak podporo k določenemu projektu.« (celoten intervju: http://www.park-on.net/?p=1374 )
No, v tokratnem primeru, ki je zelo podoben njegovemu, se je Štefan David odločil zelo drugače od tistega, kar je napovedoval na občinskem svetu in v časopisu Park. A imel je možnost, da stori, kakor je napovedoval. Ne more reči, da mu ni bila dana.
Prvo možnost je imel, ko sem mu pred začetkom seje občinskega sveta ponudil, da se podpiše pod amandma odloka in tako postane eden njegovih predlagateljev. A podpis je zavrnil z besedami, da je to pač politika. Nisem povsem dobro razumel, kaj želi s tem reči, zato sem ga prosil, da vendarle malce natančneje pojasni svojo odločitev in pojasni, zakaj dela drugače, kot je napovedoval jeseni. Pa me je že nekoliko neprijetno gledal. Z vprašanjem sem vztrajal in ga zagrizeno ponovil še par krat. Odgovora vendarle nisem dobil. Nič hudega.
Drugo možnost, da bi njegove jesenske besede postale meso, pa je Štefan David imel, pri samem glasovanju. Lahko bi dvignil roko za amandma. Toda tudi te možnosti ni izkoristil, saj je glasoval proti temu, da bi gradnje objektov s področja šolstva, znanosti oz. raziskovanja ter zdravstva na območjih, ki jih zadeva ta odlok, bile brez plačila komunalnega prispevka. Nič hudega, amandma, ki torej razbremenjuje investitorje je bil pač vseeno sprejet.
Seveda pa je način sprejema odloka z amandmajem vred le del zgodbe.
Naloga novomeške občine je zdaj tudi ta, da takšno olajšavo, ki jo občina nudi v svojem prostoru, kar je seveda njena primerjalna prednost napram marsikateri drugi občini, ustrezno promovira pri investitorjih ter na ta način v svojem prostoru vzpodbudi vsaj kakšno gradnjo več in morda privabi celo kakšnega vsaj drobnega novega investitorja od drugod. Tako bo ta odločitev postala tudi na krajši rok oziroma prej ekonomsko upravičena.
Glejte tudi: http://tomazlevicar.blogspot.com/2008/01/komunalni-prispevek-za-nae-ole.html
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
ponedeljek, 4. februar 2008
nedelja, 3. februar 2008
sobota, 2. februar 2008
petek, 1. februar 2008
POBUDE IN VPRAŠANJA - 12. SEJA
Na 12. seji občinskega sveta, ki je bila včeraj, 31. januarja 2008, sem pri točki »Pobude in vprašanja« izpostavil naslednje teme:
1. NARODNI DOM - vprašanje
V odgovoru na moje svetniško vprašanje (032-7/2007-1320-207) je bilo navedeno, da je upravni odbor Ustanove za obnovo in oživitev Narodnega doma potrdil konservatorski program, ki bo služil za nadaljnje aktivnosti. Ob tem je bilo v odgovoru na moje svetniško vprašanje z iste seje (032-7/2007-1320-211) navedeno, da je obnova Narodnega doma vključena v projekt Evropska prestolnica kulture 2012. Zanima me torej naslednje:
-Katere so predvidene nadaljnje aktivnosti v zvezi s prenovo Narodnega doma?
-Katere aktivnosti bodo izvedene v letu 2008, kdo je nosilec posameznih nalog in koliko sredstev zahtevajo ter kolikor od teh sredstev bo zagotovljenih v občinskem proračunu in koliko ter od kje bodo prišla ostala finančna sredstva?
-Kakšna je ocenjena vrednost stroškov celovite prenove Narodnega doma?
-Kako mora potekati dinamika del v zvezi z Narodnim domom, da bo ta lahko prenovljen do leta 2012 in koliko sredstev občinskega proračuna bo to terjalo po posameznih letih?
2. CIRKUS - vprašanje
Prosim za informacijo, kakšna je bila višina najemnine igrišč na Loki, ki jo je plačal cirkus – t.i. Dunajski cirkus za december in januar ter koliko je stala sanacija poškodovanih igrišč in nasploh čiščenje igrišč po odhodu cirkusa in kdo ter kdaj je to poravnal?
Če sem prav obveščen, je cirkus po vrtcih otrokom razdelil vstopnice za cirkus. Zanima me, ali sme katerokoli podjetje v vrtcih otrokom ponujati proizvode ali storitve, ki so zanje potencialno zanimive? Zanima me tudi, če vodstva vrtcev ali občina dopušča trgovcem prodajo v vrtcih.
3. HUMANITARNI CENTER – vprašanje
V proračunu za leto 2007 je imela MO Novo mesto rezerviranih 200.000 evrov za nakup prostorov za Humanitarni center. V obrazložitvi proračunske postavke 08 109 008 Investicijski odhodki – Humanitarni center pa piše, da v letu 2007 ni prišlo do sklenitve pogodbe med MO Novo mesto in prodajalcem objekta Mercator d.d. glede prodaje oziroma nakupa objekta.
Prosim za informacijo, zakaj v letu 2007 to ni bilo realizirano oziroma iz kakšnih razlogov ni bila sklenjena pogodba ter kakšne so garancije, da bo to storjeno v letu 2008.
4. VRTCI – vprašanje
Prosim za podatek, kateri vrtci in osnovne šole v novomeški občini so bili prenovljeni od leta 1998 do danes s sredstvi občinskega proračuna – kje, kdaj, koliko sredstev je bilo namenjeno zanje v posameznih proračunskih letih.
5. PLOVILA NA REKI KRKI - vprašanje
Poleg znanega turističnega splava je na plovbnem območju v Novem mestu moč videti še par plovil na motorni pogon, a ta niso, kakor je slutiti, namenjena javnemu prevozu potnikov, kar pa je, kolikor mi je znano, sicer eden izmed osnovnih pogojev za pridobitev možnosti za plovbo po odloku in uredbi.
Prosim za podatek, če imajo vsa plovila na motorni pogon, ki so na vodi na plovbnem območju v Novem mestu ustrezna dovoljenja za plovbo ter kako so oziroma kako bodo inšpektorji reagirali, če plovila nimajo ustreznih dovoljenj?
6. LUČI NA ROTOVŽU – vprašanje
Odgovor občine na mojo svetniško pobudo v zvezi s popravilom nedelujočih luči na pročelju rotovža, ki sem jo dal jeseni, je bil: »Tekoče vzdrževanje Rotovža je Mestna občina Novo mesto s sklenitvijo pogodbe o upravljanju prenesla na stanovanjsko podjetje Zarja d.d., ki je bilo s strani občine že večkrat opozorjeno, da zamenja nekaj pregorelih žarnic na pročelju Rotovža. Po naši zadnji urgenci smo dobili ustni odgovor, da bodo žarnice zamenjali v najkrajšem času.«
Zanima me, zakaj problem še vedno ni urejen ter kdaj bo in tudi zakaj se podjetje Zarja ne odziva na zahteve občine v zvezi z vzdrževanjem objekta.
7. DODATEK K PLAČAM NA OBČINI – vprašanje
V mesecu decembru je bil na občinski oglasni deski objavljen seznam uslužbencev občine, ki prejemajo tudi do 35% dodatek k plači. Glede na to, da gre za precej visok dodatek, predvsem pa glede na to, da je uslužbencev, ki so prejeli ta dodatek, precej, me zanima, po kakšnih kriterijih se podeljuje te dodatke, kdo o tem odloča in kdo so uslužbenci, ki so v letu 2007 tak dodatek prejeli, v kakšnem % po posameznem mesecu in za kako visoka sredstva (evro) dejansko gre.
Zanima me tudi, če proračunska postavka tako veliko količino dodatkov sploh prenese ter ali to pomeni, da je v občinski upravi načeloma premalo zaposlenih, če mora del zaposlenih opravljati povečan obseg dela.
8. CERTIFIKAT 9001:2000 - vprašanje
V letu 2007 je bila s strani vodstva občine večkrat napovedana povrnitev certifikata 9001:2000, ki ga je občina izgubila v začetku leta 2007, ker ni odpravila pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene s strani presojevalcev v letu 2006. Nazadnje je direktor občinske uprave napovedal, da bo certifikat ponovno pridobljen do januarja 2008.
Zanima me, če občina zopet ima ta certifikat.
Prosim tudi, da se svetnike seznani z rezultati ankete, ki jo je bilo tudi v zvezi s pridobitvijo (oziroma ohranitvijo) certifikata potrebno izvesti med uporabniki storitev občine.
9. STRATEGIJA RAZVOJA MO NM – vprašanje
Podžupan Grill je ob sprejemanju proračuna za leto 2007 napovedal, da bo Mestna občina Novo mesto še v letu 2007 dobila novo strategijo razvoja.
Prosim za pojasnilo, zakaj to delo ni bilo opravljeno, kdaj bo, kako trenutno poteka in kdo pri tem delu sodeluje.
10. MESTNI AVTOBUSNI PROMET - vprašanje
Prosim za podatek, kakšen del osebnega prometa v mestu se opravi z mestnim avtobusnim prometom (prometni modal split) in kakšen je na sploh delež posameznih oblik posebnega prometa v mestu (peš, kolo, osebni avto, avtobusi).
Prosim tudi za naslednje natančne podatke:
-Kakšna je bila cena izvajanja koncesije MPP po posameznih letih od 1999 do 2007
-Kakšna je bila višina subvencije Mestne občine Novo mesto za MPP po posameznih letih od 1999 do 2007?
-Koliko potnikov je bilo prepeljanih z MPP v posameznih letih od 1999 do 2007?
-Koliko kilometrov voženj je bilo opravljenih z avtobusi MPP v posameznih letih od 1999 do 2007?
-Ali še deluje projektna skupina za spremljanje izvajanja MPP, kdo so njeni člani in kakšne so njene aktivnosti v zadnjem obdobju?
-Ali se v bližnji prihodnosti v zvezi z MPP obetajo kakšne spremembe oziroma novosti?
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
1. NARODNI DOM - vprašanje
V odgovoru na moje svetniško vprašanje (032-7/2007-1320-207) je bilo navedeno, da je upravni odbor Ustanove za obnovo in oživitev Narodnega doma potrdil konservatorski program, ki bo služil za nadaljnje aktivnosti. Ob tem je bilo v odgovoru na moje svetniško vprašanje z iste seje (032-7/2007-1320-211) navedeno, da je obnova Narodnega doma vključena v projekt Evropska prestolnica kulture 2012. Zanima me torej naslednje:
-Katere so predvidene nadaljnje aktivnosti v zvezi s prenovo Narodnega doma?
-Katere aktivnosti bodo izvedene v letu 2008, kdo je nosilec posameznih nalog in koliko sredstev zahtevajo ter kolikor od teh sredstev bo zagotovljenih v občinskem proračunu in koliko ter od kje bodo prišla ostala finančna sredstva?
-Kakšna je ocenjena vrednost stroškov celovite prenove Narodnega doma?
-Kako mora potekati dinamika del v zvezi z Narodnim domom, da bo ta lahko prenovljen do leta 2012 in koliko sredstev občinskega proračuna bo to terjalo po posameznih letih?
2. CIRKUS - vprašanje
Prosim za informacijo, kakšna je bila višina najemnine igrišč na Loki, ki jo je plačal cirkus – t.i. Dunajski cirkus za december in januar ter koliko je stala sanacija poškodovanih igrišč in nasploh čiščenje igrišč po odhodu cirkusa in kdo ter kdaj je to poravnal?
Če sem prav obveščen, je cirkus po vrtcih otrokom razdelil vstopnice za cirkus. Zanima me, ali sme katerokoli podjetje v vrtcih otrokom ponujati proizvode ali storitve, ki so zanje potencialno zanimive? Zanima me tudi, če vodstva vrtcev ali občina dopušča trgovcem prodajo v vrtcih.
3. HUMANITARNI CENTER – vprašanje
V proračunu za leto 2007 je imela MO Novo mesto rezerviranih 200.000 evrov za nakup prostorov za Humanitarni center. V obrazložitvi proračunske postavke 08 109 008 Investicijski odhodki – Humanitarni center pa piše, da v letu 2007 ni prišlo do sklenitve pogodbe med MO Novo mesto in prodajalcem objekta Mercator d.d. glede prodaje oziroma nakupa objekta.
Prosim za informacijo, zakaj v letu 2007 to ni bilo realizirano oziroma iz kakšnih razlogov ni bila sklenjena pogodba ter kakšne so garancije, da bo to storjeno v letu 2008.
4. VRTCI – vprašanje
Prosim za podatek, kateri vrtci in osnovne šole v novomeški občini so bili prenovljeni od leta 1998 do danes s sredstvi občinskega proračuna – kje, kdaj, koliko sredstev je bilo namenjeno zanje v posameznih proračunskih letih.
5. PLOVILA NA REKI KRKI - vprašanje
Poleg znanega turističnega splava je na plovbnem območju v Novem mestu moč videti še par plovil na motorni pogon, a ta niso, kakor je slutiti, namenjena javnemu prevozu potnikov, kar pa je, kolikor mi je znano, sicer eden izmed osnovnih pogojev za pridobitev možnosti za plovbo po odloku in uredbi.
Prosim za podatek, če imajo vsa plovila na motorni pogon, ki so na vodi na plovbnem območju v Novem mestu ustrezna dovoljenja za plovbo ter kako so oziroma kako bodo inšpektorji reagirali, če plovila nimajo ustreznih dovoljenj?
6. LUČI NA ROTOVŽU – vprašanje
Odgovor občine na mojo svetniško pobudo v zvezi s popravilom nedelujočih luči na pročelju rotovža, ki sem jo dal jeseni, je bil: »Tekoče vzdrževanje Rotovža je Mestna občina Novo mesto s sklenitvijo pogodbe o upravljanju prenesla na stanovanjsko podjetje Zarja d.d., ki je bilo s strani občine že večkrat opozorjeno, da zamenja nekaj pregorelih žarnic na pročelju Rotovža. Po naši zadnji urgenci smo dobili ustni odgovor, da bodo žarnice zamenjali v najkrajšem času.«
Zanima me, zakaj problem še vedno ni urejen ter kdaj bo in tudi zakaj se podjetje Zarja ne odziva na zahteve občine v zvezi z vzdrževanjem objekta.
7. DODATEK K PLAČAM NA OBČINI – vprašanje
V mesecu decembru je bil na občinski oglasni deski objavljen seznam uslužbencev občine, ki prejemajo tudi do 35% dodatek k plači. Glede na to, da gre za precej visok dodatek, predvsem pa glede na to, da je uslužbencev, ki so prejeli ta dodatek, precej, me zanima, po kakšnih kriterijih se podeljuje te dodatke, kdo o tem odloča in kdo so uslužbenci, ki so v letu 2007 tak dodatek prejeli, v kakšnem % po posameznem mesecu in za kako visoka sredstva (evro) dejansko gre.
Zanima me tudi, če proračunska postavka tako veliko količino dodatkov sploh prenese ter ali to pomeni, da je v občinski upravi načeloma premalo zaposlenih, če mora del zaposlenih opravljati povečan obseg dela.
8. CERTIFIKAT 9001:2000 - vprašanje
V letu 2007 je bila s strani vodstva občine večkrat napovedana povrnitev certifikata 9001:2000, ki ga je občina izgubila v začetku leta 2007, ker ni odpravila pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene s strani presojevalcev v letu 2006. Nazadnje je direktor občinske uprave napovedal, da bo certifikat ponovno pridobljen do januarja 2008.
Zanima me, če občina zopet ima ta certifikat.
Prosim tudi, da se svetnike seznani z rezultati ankete, ki jo je bilo tudi v zvezi s pridobitvijo (oziroma ohranitvijo) certifikata potrebno izvesti med uporabniki storitev občine.
9. STRATEGIJA RAZVOJA MO NM – vprašanje
Podžupan Grill je ob sprejemanju proračuna za leto 2007 napovedal, da bo Mestna občina Novo mesto še v letu 2007 dobila novo strategijo razvoja.
Prosim za pojasnilo, zakaj to delo ni bilo opravljeno, kdaj bo, kako trenutno poteka in kdo pri tem delu sodeluje.
10. MESTNI AVTOBUSNI PROMET - vprašanje
Prosim za podatek, kakšen del osebnega prometa v mestu se opravi z mestnim avtobusnim prometom (prometni modal split) in kakšen je na sploh delež posameznih oblik posebnega prometa v mestu (peš, kolo, osebni avto, avtobusi).
Prosim tudi za naslednje natančne podatke:
-Kakšna je bila cena izvajanja koncesije MPP po posameznih letih od 1999 do 2007
-Kakšna je bila višina subvencije Mestne občine Novo mesto za MPP po posameznih letih od 1999 do 2007?
-Koliko potnikov je bilo prepeljanih z MPP v posameznih letih od 1999 do 2007?
-Koliko kilometrov voženj je bilo opravljenih z avtobusi MPP v posameznih letih od 1999 do 2007?
-Ali še deluje projektna skupina za spremljanje izvajanja MPP, kdo so njeni člani in kakšne so njene aktivnosti v zadnjem obdobju?
-Ali se v bližnji prihodnosti v zvezi z MPP obetajo kakšne spremembe oziroma novosti?
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
četrtek, 31. januar 2008
NEPRIMERNO PRIMARNO ZDRAVSTVO
O tako imenovani strategiji primarnega zdravstva pri nas, ki je »napisana kar tako«.
Na dnevnem redu današnje 12. sejo občinskega sveta se je znašel tudi predlog Strategije razvoja primarnega zdravstva v Mestni občini Novo mesto. Pripravila ga je za ta namen ustanovljena projektna skupina, ki jo je vodila Alenka Ilovar.
Priprava strategije je načeloma primerno dejanje, ampak seveda le v primeru, da je strategija primerno pripravljena. Po mojem mnenju je navedena strategija primarnega zdravstva vse prej kot primerna. Poglejmo si nekaj zadev.
PROJEKTNA SKUPINA
Že takoj na začetku z zanimanjem preberemo, kdo so sploh bili člani projektne skupine, ki je dokument pripravila. Sestava projektne skupine pogosto odraža ambicije pripravljavca in način ter resnost pristopa. Sestava delovnih oziroma projektnih skupin je v splošnem precej zahtevna in strokovna naloga. Vsakovrstna pomoč pride prav, saj v resnici več glav res več ve, sploh pa če so te glave raznorodne.
V skupini za pripravi tega dokumenta so se skupaj znašli: Darinka Smrke, Milena Kramar Zupan, Matjaž Roženberger, Suzana Jarc, Ana Bilbija, Alenka Ilovar. To je zmes ekonomistov, večina je kar teh, pravnika in sociologa ter le enega zdravnika, ki pa je specialist splošne medicine.
Načeloma bi se zdelo primerno, da pri pripravi take strategije nekaj večjo težo nosijo strokovnjaki s področja zdravstva, če se projektna skupina ne zasnuje celo bolj multidisciplinarno. Človek bi jim povsem spregledal tudi za namen sestave strategije na področju primarnega zdravstva nenavadno sestavo projektne skupine, če bi si ti izbrali vsaj ustrezno in bolj dovršeno metodo dela. Metodo, ki bi v delo po posameznih segmentih vključevala širši nabor strokovnjakov, zaposlenih v primarnem zdravstvu (in nenazadnje v sekundarnem zdravstvu), nevladnih organizacij, uporabnikov storitev primarnega zdravstva, predstavnike države in tako dalje. Če bi torej projektna skupina bila le koordinator dela, če bi bila le tisti, ki prepoznava številna stališča, predloge ipd, ki se snujejo v različnih sferah, ki zadevajo primarno zdravstvo, tedaj je sestava projekten skupine celo nekaj manj pomembna. A kakor slišim, so pozabili na marsikoga, ki je pri tem želel sodelovati in bi lahko in celo moral sodelovati s svojim prispevkom.
Še nekaj gre tu morda benevolentno dodati. Namreč glede na to, da vemo, da se je Mestna občina Novo mesto pred leti vključevala v projekt Svetovne zdravstvene organizacije Zdrava mesta (Healthy Ciries) in glede na to, da je znotraj tega projekta posebej natančno izdelano tudi vprašanje ustanavljanja projektnih skupin za namen, ki je v bistvu precej podoben pripravi pričujoče občinske strategije, bi res ne bilo napak, če bi se občina držala vsaj smernic sestave projektnih skupin, kakor jih sugerira projekt Zdrava mesta. Menim, da bi bilo to koristno za doseganje ustrezne kvalitete dela in za kvaliteto končnega produkta, ki se mu v našem primeru torej reče Strategija razvoja primarnega zdravstva v Mestni občini Novo mesto. In ta ima vrsto problemov.
KONCESIJE
Prvi problem, ki ga v tej »strategiji« lahko zaznamo, je, da je največja podoba, ki si jo daje pred oči, le podoba koncesij in koncesionarjev na področju zdravstva, pri čemer je zaznati celo sovraštvo in strah do njih. Cel dokument se pravzaprav vrti le okoli koncesij, tudi izhodišča ciljev strategije in cilji strategije in ukrepi se v pretežni meri vrtijo okoli koncesij. Koncesije so v naši občini lahko problem, najbrž res tudi so, toda primarno zdravstvo je vendarle močno obsežnejši pojem.
To je resnično le en neumen lov na čarovnice iz preteklosti in to s prevezo na očeh. Kajti če zadnji stavek v »strategiji«, ki je bila predložena občinskim svetnikom, govori, da naj se ugotovi odgovornosti v občinski upravi za nastalo situacijo na ravni MO NM, potem mi je jasno, ne le to, da je nekomu koncesija res velik trn v peti, ampak tudi, da si ta sam vsaj v sklepu ne upa reči bobu bob.
Jasno je, da nekdo slepomiši ali pa mu morda celo ni jasen sistem dela in sistem podeljevanja koncesij. Takim lahko kar vnaprej povemo, da je pač povsem jasno, kdo so bili akterji podeljevanja koncesij pred par leti. In če člani projektne skupine, ki je sestavila ta dokument, ki si nadeva ime »strategija«, tega ne ve, potem si res ne zaslužijo biti člani te projektne skupine. Sploh pa cilj take strategije ne more biti iskanje grešnih kozlov za probleme, ampak načini odprave problemov, ki nas težijo.
In tako je pred nami tudi precej večja zagata. Večja zagata tega dokumenta kakor to, da se koncentrira na vprašanje koncesionarstva v zdravstvu, je, da o mnogih drugih aspektih primarnega zdravstva ta strategija praktično sploh ne razmišlja, še manj pa uspe domisliti cilje in ukrepe zanje.
KAJ VSE MANJKA NOVOMEŠKEMU PRIMARNEMU ZDRAVSTVU?
Primarno zdravstvo je bistveno širši pojem, kot si ga dovoli razumeti ta naša »strategija«. V taki strategiji bi morali dobiti marsikaj več od revščine, ki smo jo žal dobili.
Pričakovati bi smeli, da nam bo ta »strategija« povedala denimo tudi kaj jasnega ali celo vsaj nekaj malega:
-o odnosu do glavnih zdravstvenih problemov v naši občini oziroma regiji in o načinih doseganja boljše zdravstvene slike občine,
-o spremljanju stanja na področju primarnega zdravstva in zdravja v občini,
-o promociji zdravega načina življenja med prebivalstvom pa o preventivi, diagnostiki, kurativi in rehablitaciji,
-o morebitnem uvajanju novih storitev na ravni primarnega zdravstva,
-o financiranju primarnega zdravstva, o vprašanju pridobivanja donatorskih in sponzorskih ter seveda še bolj državnih in evropskih sredstev za razvoj primarnega zdravstva v naši občini,
-o investicijah kaj bolj konkretnega,
-o organizaciji ustanov in nasploh primarnega zdravstva v občini,
-o potrebnih spremembah ali sprejetju pravnih aktov (odlokov, zakonov,…) na ravni občine in države za povečanje kvalitete dela na ravni primarnega zdravstva (v naši občini),
-o razvoju posameznih dispanzerjev v zdravstvenem domu in ostalih strokovnih dejavnosti na tem področju,
-o odnosu našega primarnega zdravstva do ogroženih družbenih skupin, kot so denimo kronični bolniki, duševno moteni, hendikepirani, predšolski otroci, ostareli, revni, pa denimo etnične manjšine, da ne rečem Romi, ter do posebnih skupin kot so denimo športniki ipd,
-o zagotavljanju doseganja oziroma uresničevanja nekih temeljnih načel dela na tem področju, kot so denimo dostopnost, prožnost, krepitev odnosa med zdravnikom in bolnikom, odprtost, odgovornost do okolja, …
-o sodelovanju med primarnim in sekundarnim sektorjem na področju zdravstva,
-o odnosu do družbenih sistemov, ki posredno ali neposredno vplivajo na primarno zdravstvo in na zdravje samo, kot so: kmetijstvo, industrija, promet, stanovanja, …
-o morebiti celo odnosu sodobnih informacijskih in drugih tehnologij do primarnega zdravstva oziroma vplivu teh na njegov razvoj,
-o merjenju uspešnosti dela na področju primarnega zdravstva in o merjenju uspešnosti izvajanja »strategije«,
-o krepitvi odgovornosti ustanoviteljic javnih zavodov s področja primarnega zdravstva do te izvenbolnišnične zdravstvene dejavnosti,
-o usklajenosti dokumenta s smernicami države in Evropske unije in z relevantnimi lokalnimi akti.
Kakor koli, že če bi si preberemo vsaj obseg nalog, ki jih ima primarno zdravstvo po zakonodaji, vidimo, da naši »strategiji« manjkajo preštevilne definicije odnosov.
STRATEGIJA?
Predvsem pa bi si pripravljalci te »strategije«, ki to po mojem mnenju resnični ni, očitno morali razjasniti tudi drugi del sintagme »Strategija razvoja primarnega zdravstva v Mestni občini Novo mesto«, namreč pojma »strategija« in »razvoj«. Prvi pač zahteva ustrezno strukturo pisanja, drugi pa usmerjenost razmišljanja v prihodnost.
Videl in celo prebral sem že kar nekaj razno raznih strategij, a po vrsti vse so si precej bolj zaslužile ime strategija. Že analiza stanja, ki jo beremo v dokumentu, je en velik nabor pavšalizmov in subjektivizmov, toda da bralec pri branju strategije ne uspe zaslediti niti ustrezno zapisanih ciljev, navedenih konkretnih ukrepov pri posameznih ciljih ter ob njih poleg rokov vsaj še navedbo nosilcev in finančnih virov ter obsega teh virov in pa indikatorje uspešnosti uresničevanja ciljev, pa je vendarle malce preveč. Oziroma je premalo. Ali pa smemo v kratkem, če ga že ne dobimo hkrati, pričakovati še akcijski načrt k tej »strategiji«?
ZAMUJENI ROKI
Ponavadi v strategijah piše, neredko že kar v naslovu, obdobje, na katerega se strategija nanaša. V naši »strategiji« niti tega obdobja ni moč jasno razbrati. V naslovu sploh ne, če pa se potrudimo, pa lahko pod točko 4. tega dokumenta, kjer so navedeni predlogi ukrepov izvajanja primarnega zdravstva v bodoče, sploh se ne mislim spopadati z vprašanjem smisla večine od teh ukrepov, zaznamo časovni domet te strategije. In ta je zelo kratek in očitno deloma obrnjen celo v preteklost.
Resda najprej in še najbolj zbode v oči časovni rok pod točko 4.4., kjer piše, da je treba ukrep realizirati do decembra 2007. Hm. Mar ni danes 31. januar 2008? In potem nekoliko zbode v oči tudi ukrep pod točko 4.1., za katerega piše, da ga je treba udejaniti do 15. januarja 2008. Danes pa je, preveril sem že, 31. januar 2008.
Tudi sicer je »strategija« očitno le kratkega daha, kajti od 14 ukrepov, se jih kar 9 nanaša na leto 2008 (ali celo prej:), ostali pa na mandat, najbrž je mišljen mandat župana ali kaj podobnega. To pomeni, da bi naj bi večji del te strategije uresničen že letos, nekaj malega pa še v naslednjih dveh letih za tem. Kaj pa bomo potem?
ČEŠNJA NA SMETANI
Ampak sklepi, ja, sklepi, ki jih predlaga župan in ki so skupaj s Strategijo razvoja primarnega zdravstva v Mestni občini Novo mesto danes predlagani občinskemu svetu v sprejem, so pa posebne vrste biser. Vsaj doslej nepredstavljivo in nepojmljivo.
Namreč, župan občinskemu svetu v sprejem predlaga sklep, s katerim naj bi občinski svet zadolžil župana, da naloži direktorju občinske uprave realizacijo dela, ki ga mora opraviti občinska uprava. Ja, pa kje pa mi to živimo?! Ali mar v Novem mestu, ki bojda niso Butale, ni logično in pravno ter organizacijsko ustrezno, da občinska uprava dela po navodilih direktorja občinske uprave, ta pa upošteva zahteve župana? Ali pa si kdo še ni na jasnem s hierarhijo v občini ali pa kdo ne pozna odloka o organizaciji in delovnih področjih občinske uprave in meni, da rabi od občinskega sveta mandat, da počne delo, ki mu je naloženo že s kakšnim bolj temeljnim dokumentom??? Res grozljivo. Občinski svet bi pa že moral početi kaj bolj pametnega, kot pa je sprejemanje sklepov, ki so nepotrebni, ki so navaden pleonazem. A to še ni vse.
Občinski svet naj bi s sklepom zadolžil tudi člane sveta Zdravstvenega doma Novo mesto, predstavnike Mestne občine Novo mesto za izvedbo nalog, ki jim jih nalaga zakonodaja. Pa saj to že sploh ni več resno! Ali je res treba nekomu s sklepom ubogega občinskega sveta, ki pač ni svet v Butalah, nalagati nalogo, da izvaja naloge, ki jih od tega že itak terjajo zakoni? Res neverjetno.
In potem naj bi občinski svet še sprejel sklep, v tretji alineji sklepa piše tako, da direktorico Zdravstvenega doma zadolži, da izvaja v strategiji predvidene ukrepe. Res bravo!
BESEDE
Ob volitvah 2006 je župan Muhič dejal, da ni mojster obračanja besed. Mojstrsko je to povedal. Da, očitno res ni, če ima on kaj pri pisanju te »strategije«, pod katero je sicer podpisan. Kajti napisana »strategija« razvoja primarnega zdravstva v naši občini je izkaz tega, da ne znamo misliti in zato tudi ne ustrezno obračati besed. Je že tako, da ni možno dobro obračati besed, če se nam ne da razmišljati. In ta »strategija« je rezultat prav tega, da se nekomu ni dalo razmišljati.
Če je župan Muhič za reorganizacijo občinske uprave namenil kar 25.000 evrov, da je nekdo napisal dokument, ki pravzaprav ničesar bistvenega ne spreminja, bi si pa občina za tako pomemben dokument kot je strategija na področju primarnega zdravstva, če pač ne gre drugače, tudi lahko privoščila zunanjega izvajalca, da nam napiše strategijo na tem področju. Morda bi bil uspeh večji.
Skratka, če se izrazim kar v besednjaku pripravljavcev »strategije« (str. 19 povzetka »strategije«), bi rekel, da je ta »strategija« »napisana kar tako«.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
Predlagam v ogled še nekaj zanimivih spletnih strani:
Deklaracija o primarnem zdravstvu iz Alma Ate
Deklaracija o primarnem zdravstvu iz Alma Ate (Wikipedija)
Primary health
Na dnevnem redu današnje 12. sejo občinskega sveta se je znašel tudi predlog Strategije razvoja primarnega zdravstva v Mestni občini Novo mesto. Pripravila ga je za ta namen ustanovljena projektna skupina, ki jo je vodila Alenka Ilovar.
Priprava strategije je načeloma primerno dejanje, ampak seveda le v primeru, da je strategija primerno pripravljena. Po mojem mnenju je navedena strategija primarnega zdravstva vse prej kot primerna. Poglejmo si nekaj zadev.
PROJEKTNA SKUPINA
Že takoj na začetku z zanimanjem preberemo, kdo so sploh bili člani projektne skupine, ki je dokument pripravila. Sestava projektne skupine pogosto odraža ambicije pripravljavca in način ter resnost pristopa. Sestava delovnih oziroma projektnih skupin je v splošnem precej zahtevna in strokovna naloga. Vsakovrstna pomoč pride prav, saj v resnici več glav res več ve, sploh pa če so te glave raznorodne.
V skupini za pripravi tega dokumenta so se skupaj znašli: Darinka Smrke, Milena Kramar Zupan, Matjaž Roženberger, Suzana Jarc, Ana Bilbija, Alenka Ilovar. To je zmes ekonomistov, večina je kar teh, pravnika in sociologa ter le enega zdravnika, ki pa je specialist splošne medicine.
Načeloma bi se zdelo primerno, da pri pripravi take strategije nekaj večjo težo nosijo strokovnjaki s področja zdravstva, če se projektna skupina ne zasnuje celo bolj multidisciplinarno. Človek bi jim povsem spregledal tudi za namen sestave strategije na področju primarnega zdravstva nenavadno sestavo projektne skupine, če bi si ti izbrali vsaj ustrezno in bolj dovršeno metodo dela. Metodo, ki bi v delo po posameznih segmentih vključevala širši nabor strokovnjakov, zaposlenih v primarnem zdravstvu (in nenazadnje v sekundarnem zdravstvu), nevladnih organizacij, uporabnikov storitev primarnega zdravstva, predstavnike države in tako dalje. Če bi torej projektna skupina bila le koordinator dela, če bi bila le tisti, ki prepoznava številna stališča, predloge ipd, ki se snujejo v različnih sferah, ki zadevajo primarno zdravstvo, tedaj je sestava projekten skupine celo nekaj manj pomembna. A kakor slišim, so pozabili na marsikoga, ki je pri tem želel sodelovati in bi lahko in celo moral sodelovati s svojim prispevkom.
Še nekaj gre tu morda benevolentno dodati. Namreč glede na to, da vemo, da se je Mestna občina Novo mesto pred leti vključevala v projekt Svetovne zdravstvene organizacije Zdrava mesta (Healthy Ciries) in glede na to, da je znotraj tega projekta posebej natančno izdelano tudi vprašanje ustanavljanja projektnih skupin za namen, ki je v bistvu precej podoben pripravi pričujoče občinske strategije, bi res ne bilo napak, če bi se občina držala vsaj smernic sestave projektnih skupin, kakor jih sugerira projekt Zdrava mesta. Menim, da bi bilo to koristno za doseganje ustrezne kvalitete dela in za kvaliteto končnega produkta, ki se mu v našem primeru torej reče Strategija razvoja primarnega zdravstva v Mestni občini Novo mesto. In ta ima vrsto problemov.
KONCESIJE
Prvi problem, ki ga v tej »strategiji« lahko zaznamo, je, da je največja podoba, ki si jo daje pred oči, le podoba koncesij in koncesionarjev na področju zdravstva, pri čemer je zaznati celo sovraštvo in strah do njih. Cel dokument se pravzaprav vrti le okoli koncesij, tudi izhodišča ciljev strategije in cilji strategije in ukrepi se v pretežni meri vrtijo okoli koncesij. Koncesije so v naši občini lahko problem, najbrž res tudi so, toda primarno zdravstvo je vendarle močno obsežnejši pojem.
To je resnično le en neumen lov na čarovnice iz preteklosti in to s prevezo na očeh. Kajti če zadnji stavek v »strategiji«, ki je bila predložena občinskim svetnikom, govori, da naj se ugotovi odgovornosti v občinski upravi za nastalo situacijo na ravni MO NM, potem mi je jasno, ne le to, da je nekomu koncesija res velik trn v peti, ampak tudi, da si ta sam vsaj v sklepu ne upa reči bobu bob.
Jasno je, da nekdo slepomiši ali pa mu morda celo ni jasen sistem dela in sistem podeljevanja koncesij. Takim lahko kar vnaprej povemo, da je pač povsem jasno, kdo so bili akterji podeljevanja koncesij pred par leti. In če člani projektne skupine, ki je sestavila ta dokument, ki si nadeva ime »strategija«, tega ne ve, potem si res ne zaslužijo biti člani te projektne skupine. Sploh pa cilj take strategije ne more biti iskanje grešnih kozlov za probleme, ampak načini odprave problemov, ki nas težijo.
In tako je pred nami tudi precej večja zagata. Večja zagata tega dokumenta kakor to, da se koncentrira na vprašanje koncesionarstva v zdravstvu, je, da o mnogih drugih aspektih primarnega zdravstva ta strategija praktično sploh ne razmišlja, še manj pa uspe domisliti cilje in ukrepe zanje.
KAJ VSE MANJKA NOVOMEŠKEMU PRIMARNEMU ZDRAVSTVU?
Primarno zdravstvo je bistveno širši pojem, kot si ga dovoli razumeti ta naša »strategija«. V taki strategiji bi morali dobiti marsikaj več od revščine, ki smo jo žal dobili.
Pričakovati bi smeli, da nam bo ta »strategija« povedala denimo tudi kaj jasnega ali celo vsaj nekaj malega:
-o odnosu do glavnih zdravstvenih problemov v naši občini oziroma regiji in o načinih doseganja boljše zdravstvene slike občine,
-o spremljanju stanja na področju primarnega zdravstva in zdravja v občini,
-o promociji zdravega načina življenja med prebivalstvom pa o preventivi, diagnostiki, kurativi in rehablitaciji,
-o morebitnem uvajanju novih storitev na ravni primarnega zdravstva,
-o financiranju primarnega zdravstva, o vprašanju pridobivanja donatorskih in sponzorskih ter seveda še bolj državnih in evropskih sredstev za razvoj primarnega zdravstva v naši občini,
-o investicijah kaj bolj konkretnega,
-o organizaciji ustanov in nasploh primarnega zdravstva v občini,
-o potrebnih spremembah ali sprejetju pravnih aktov (odlokov, zakonov,…) na ravni občine in države za povečanje kvalitete dela na ravni primarnega zdravstva (v naši občini),
-o razvoju posameznih dispanzerjev v zdravstvenem domu in ostalih strokovnih dejavnosti na tem področju,
-o odnosu našega primarnega zdravstva do ogroženih družbenih skupin, kot so denimo kronični bolniki, duševno moteni, hendikepirani, predšolski otroci, ostareli, revni, pa denimo etnične manjšine, da ne rečem Romi, ter do posebnih skupin kot so denimo športniki ipd,
-o zagotavljanju doseganja oziroma uresničevanja nekih temeljnih načel dela na tem področju, kot so denimo dostopnost, prožnost, krepitev odnosa med zdravnikom in bolnikom, odprtost, odgovornost do okolja, …
-o sodelovanju med primarnim in sekundarnim sektorjem na področju zdravstva,
-o odnosu do družbenih sistemov, ki posredno ali neposredno vplivajo na primarno zdravstvo in na zdravje samo, kot so: kmetijstvo, industrija, promet, stanovanja, …
-o morebiti celo odnosu sodobnih informacijskih in drugih tehnologij do primarnega zdravstva oziroma vplivu teh na njegov razvoj,
-o merjenju uspešnosti dela na področju primarnega zdravstva in o merjenju uspešnosti izvajanja »strategije«,
-o krepitvi odgovornosti ustanoviteljic javnih zavodov s področja primarnega zdravstva do te izvenbolnišnične zdravstvene dejavnosti,
-o usklajenosti dokumenta s smernicami države in Evropske unije in z relevantnimi lokalnimi akti.
Kakor koli, že če bi si preberemo vsaj obseg nalog, ki jih ima primarno zdravstvo po zakonodaji, vidimo, da naši »strategiji« manjkajo preštevilne definicije odnosov.
STRATEGIJA?
Predvsem pa bi si pripravljalci te »strategije«, ki to po mojem mnenju resnični ni, očitno morali razjasniti tudi drugi del sintagme »Strategija razvoja primarnega zdravstva v Mestni občini Novo mesto«, namreč pojma »strategija« in »razvoj«. Prvi pač zahteva ustrezno strukturo pisanja, drugi pa usmerjenost razmišljanja v prihodnost.
Videl in celo prebral sem že kar nekaj razno raznih strategij, a po vrsti vse so si precej bolj zaslužile ime strategija. Že analiza stanja, ki jo beremo v dokumentu, je en velik nabor pavšalizmov in subjektivizmov, toda da bralec pri branju strategije ne uspe zaslediti niti ustrezno zapisanih ciljev, navedenih konkretnih ukrepov pri posameznih ciljih ter ob njih poleg rokov vsaj še navedbo nosilcev in finančnih virov ter obsega teh virov in pa indikatorje uspešnosti uresničevanja ciljev, pa je vendarle malce preveč. Oziroma je premalo. Ali pa smemo v kratkem, če ga že ne dobimo hkrati, pričakovati še akcijski načrt k tej »strategiji«?
ZAMUJENI ROKI
Ponavadi v strategijah piše, neredko že kar v naslovu, obdobje, na katerega se strategija nanaša. V naši »strategiji« niti tega obdobja ni moč jasno razbrati. V naslovu sploh ne, če pa se potrudimo, pa lahko pod točko 4. tega dokumenta, kjer so navedeni predlogi ukrepov izvajanja primarnega zdravstva v bodoče, sploh se ne mislim spopadati z vprašanjem smisla večine od teh ukrepov, zaznamo časovni domet te strategije. In ta je zelo kratek in očitno deloma obrnjen celo v preteklost.
Resda najprej in še najbolj zbode v oči časovni rok pod točko 4.4., kjer piše, da je treba ukrep realizirati do decembra 2007. Hm. Mar ni danes 31. januar 2008? In potem nekoliko zbode v oči tudi ukrep pod točko 4.1., za katerega piše, da ga je treba udejaniti do 15. januarja 2008. Danes pa je, preveril sem že, 31. januar 2008.
Tudi sicer je »strategija« očitno le kratkega daha, kajti od 14 ukrepov, se jih kar 9 nanaša na leto 2008 (ali celo prej:), ostali pa na mandat, najbrž je mišljen mandat župana ali kaj podobnega. To pomeni, da bi naj bi večji del te strategije uresničen že letos, nekaj malega pa še v naslednjih dveh letih za tem. Kaj pa bomo potem?
ČEŠNJA NA SMETANI
Ampak sklepi, ja, sklepi, ki jih predlaga župan in ki so skupaj s Strategijo razvoja primarnega zdravstva v Mestni občini Novo mesto danes predlagani občinskemu svetu v sprejem, so pa posebne vrste biser. Vsaj doslej nepredstavljivo in nepojmljivo.
Namreč, župan občinskemu svetu v sprejem predlaga sklep, s katerim naj bi občinski svet zadolžil župana, da naloži direktorju občinske uprave realizacijo dela, ki ga mora opraviti občinska uprava. Ja, pa kje pa mi to živimo?! Ali mar v Novem mestu, ki bojda niso Butale, ni logično in pravno ter organizacijsko ustrezno, da občinska uprava dela po navodilih direktorja občinske uprave, ta pa upošteva zahteve župana? Ali pa si kdo še ni na jasnem s hierarhijo v občini ali pa kdo ne pozna odloka o organizaciji in delovnih področjih občinske uprave in meni, da rabi od občinskega sveta mandat, da počne delo, ki mu je naloženo že s kakšnim bolj temeljnim dokumentom??? Res grozljivo. Občinski svet bi pa že moral početi kaj bolj pametnega, kot pa je sprejemanje sklepov, ki so nepotrebni, ki so navaden pleonazem. A to še ni vse.
Občinski svet naj bi s sklepom zadolžil tudi člane sveta Zdravstvenega doma Novo mesto, predstavnike Mestne občine Novo mesto za izvedbo nalog, ki jim jih nalaga zakonodaja. Pa saj to že sploh ni več resno! Ali je res treba nekomu s sklepom ubogega občinskega sveta, ki pač ni svet v Butalah, nalagati nalogo, da izvaja naloge, ki jih od tega že itak terjajo zakoni? Res neverjetno.
In potem naj bi občinski svet še sprejel sklep, v tretji alineji sklepa piše tako, da direktorico Zdravstvenega doma zadolži, da izvaja v strategiji predvidene ukrepe. Res bravo!
BESEDE
Ob volitvah 2006 je župan Muhič dejal, da ni mojster obračanja besed. Mojstrsko je to povedal. Da, očitno res ni, če ima on kaj pri pisanju te »strategije«, pod katero je sicer podpisan. Kajti napisana »strategija« razvoja primarnega zdravstva v naši občini je izkaz tega, da ne znamo misliti in zato tudi ne ustrezno obračati besed. Je že tako, da ni možno dobro obračati besed, če se nam ne da razmišljati. In ta »strategija« je rezultat prav tega, da se nekomu ni dalo razmišljati.
Če je župan Muhič za reorganizacijo občinske uprave namenil kar 25.000 evrov, da je nekdo napisal dokument, ki pravzaprav ničesar bistvenega ne spreminja, bi si pa občina za tako pomemben dokument kot je strategija na področju primarnega zdravstva, če pač ne gre drugače, tudi lahko privoščila zunanjega izvajalca, da nam napiše strategijo na tem področju. Morda bi bil uspeh večji.
Skratka, če se izrazim kar v besednjaku pripravljavcev »strategije« (str. 19 povzetka »strategije«), bi rekel, da je ta »strategija« »napisana kar tako«.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
Predlagam v ogled še nekaj zanimivih spletnih strani:
Deklaracija o primarnem zdravstvu iz Alma Ate
Deklaracija o primarnem zdravstvu iz Alma Ate (Wikipedija)
Primary health
Evropski forum za primarno zdravstveno varstvo
Ljubljana Patient 2008
World Health Organization
World Health Organization - Europe
Healthy Cities
Zakon o zdravstveni dejavnosti
Ljubljana Patient 2008
World Health Organization
World Health Organization - Europe
Healthy Cities
Zakon o zdravstveni dejavnosti
(Fotografije: 9. avgust 2006)
sreda, 30. januar 2008
KANDIJSKI MOST V ŽABJAKU?
O kablih na Kandijskem mostu, ki je vsaj na papirju občinski in spomeniško zaščiten, podobo pa ima, kakor da bi bil iz nekdanjega Žabjaka. 
Ničkoliko besednega gneva, upravičeno seveda, je bil pred časom deležen način vodenja električnih in podobnih kablov v romskem naselju Žabjak. Vse povprek so bili kabli in tudi preko ceste so jih kar na gosto povlekli in prepletali. Sčasoma se je zadeva nekoliko unesla. Očitno pa zgledi vlečejo. Tudi slabi zgledi povlečejo kakšnega slabiča.
Že nekaj časa namreč lahko opazujemo kable, ki so nekako poljubno razpeljani po Kandijskem mostu. Most ni le v lasti občine, ampak je povrhu še občinski kulturni spomenik. Da, v očitno še kar veljavnem odloku o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih spomenikih v občini Novo mesto, ki je iz leta 1992, je pod tehniškimi spomeniki naveden tudi Kandijski most čez reko Krko. Most torej nima le enega skrbnika, namreč lastnika, ampak ima načeloma kar dva skrbnika, pač še za kulturno dediščino pristojno inštitucijo, torej Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKD). Oba bi morala biti aktivna skrbnika. Toda temu navkljub se s tem mostom očitno lahko počne, kakor komu paše. Dvomiti gre namreč, da so taki posegi na mostu, kakršnim smo priča, storjeni ob soglasju pristojnih. No, in če posegi na mostu niso storjeni s soglasjem občine in ZVKD, tedaj pa bi bil sedaj pač čas, da nekdo na mostu naredi red. 
(Fotografiji: Kandijski most, 25. januar 2008)
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
Ničkoliko besednega gneva, upravičeno seveda, je bil pred časom deležen način vodenja električnih in podobnih kablov v romskem naselju Žabjak. Vse povprek so bili kabli in tudi preko ceste so jih kar na gosto povlekli in prepletali. Sčasoma se je zadeva nekoliko unesla. Očitno pa zgledi vlečejo. Tudi slabi zgledi povlečejo kakšnega slabiča.
Že nekaj časa namreč lahko opazujemo kable, ki so nekako poljubno razpeljani po Kandijskem mostu. Most ni le v lasti občine, ampak je povrhu še občinski kulturni spomenik. Da, v očitno še kar veljavnem odloku o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih spomenikih v občini Novo mesto, ki je iz leta 1992, je pod tehniškimi spomeniki naveden tudi Kandijski most čez reko Krko. Most torej nima le enega skrbnika, namreč lastnika, ampak ima načeloma kar dva skrbnika, pač še za kulturno dediščino pristojno inštitucijo, torej Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKD). Oba bi morala biti aktivna skrbnika. Toda temu navkljub se s tem mostom očitno lahko počne, kakor komu paše. Dvomiti gre namreč, da so taki posegi na mostu, kakršnim smo priča, storjeni ob soglasju pristojnih. No, in če posegi na mostu niso storjeni s soglasjem občine in ZVKD, tedaj pa bi bil sedaj pač čas, da nekdo na mostu naredi red.
(Fotografiji: Kandijski most, 25. januar 2008)
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
torek, 29. januar 2008
ponedeljek, 28. januar 2008
KOMUNALNI PRISPEVEK ZA NAŠE ŠOLE
O plačilu komunalnega prispevka za gradnjo stavb splošnega družbenega pomena, še posebej šolskih in zdravstvenih stavb, ter o načelnosti in spominu kolegov v občinskem svetu.
Lanskega septembra je občinski svet na svoji 8. seji obravnaval vprašanje oprostitve plačila komunalnega prispevka za Šolski center Novo mesto. Navkljub protestu opozicije in celo navkljub obrazložitvi občinskih strokovnih služb, da županov predlog glede oprostitve plačila davka na podlagi veljavnega občinskega odloka in ostalih predpisov, na katerih odlok sloni, ni možen oziroma dopusten, je večina v občinskem svetu oprostitev vendarle kar izglasovala. Škoda za občinski proračun in škoda za legaliteto, toda dobro za razvoj šolstva.
Kakor koli, tedaj je Štefan David, ki je občinski svetnik (Zveza za Dolenjsko) in tudi direktor Šolskega centra Novo mesto, dejal, da bi se oziroma da se bo za enako obravnavo glede plačevanja komunalnega prispevka zavzel tudi pri drugih podobnih primerih investicij v šolstvo, skupaj z njim pa bo tako politiko zastopala tudi njegova stranka in še kdo.
Pa so očitno na svoje besede David, Zveza za Dolenjsko in še kdo povsem pozabili. V mesecu decembru je občinski svet na svoji 11. seji namreč prvič obravnaval nov odlok o komunalnem prispevku, kakršnega je občinskemu svetu posredoval župan Muhič.
Dokument govori tudi o finančnih bremenih ob gradnji šolskih zgradb. Ne le, da bodo te po predlogu odloka s komunalnim prispevkom obremenjene, čeprav smo smeli upati drugače, ampak je zanje predlagan celo precej višji faktor za dejavnosti, kot je sicer najnižji možni. Predlagan je faktor 1,15, najnižji možen pa je 0,7. Faktor dejavnosti v izračunu višine komunalnega prispevka pač vpliva na celotno ceno. No, ne Štefan David ne njegova Zveza za Dolenjsko nista temu predlogu niti z besedico oporekala.
Iz razlogov, ki jih tu niti ne gre na dolgo in široko navajati, sem se odločil, da njihovo »napako in pozabljivost« odpravim.
Na skupni seji odborov za okolje in prostor ter za komunalo in promet, ki je bila pretekli teden, sem zato predlagal in ob pomoči kolegov v odborih uspel uveljaviti, da odbora predlagata občinskemu svetu v sprejem amandma odloka, ki znižuje faktor dejavnosti za stavbe splošnega družbenega pomena.
Amandma bo omogočil, če bo seveda potrjen še na občinskem svetu, da se za stavbe splošnega družbenega pomena zagotovi faktor dejavnosti 0,7 (namesto sedaj predlaganega 1,15) in s tem v končni fazi zagotovi tudi nekaj nižji komunalni prispevek, ki ga bodo morali investitorji v tovrstne zgradbe plačati v naši občini.
Po »Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena« so »stavbe splošnega družbenega pomena«:
-stavbe za kulturo in razvedrilo,
-muzeji in knjižnice,
-stavbe za izobraževanje in znanstveno-raziskovalno delo,
-stavbe za zdravstvo,
-športne dvorane.
(glejte CC-SI strukturo)
Toda odločil sem se, da bom na občinskem svetu, na njegovi 12. seji, predlagal še en amandma odloka. Ta bo tudi šolske zgradbe v naši občini popolnoma oprostil plačila komunalnega prispevka.
Kako in zakaj? Predlog »Odloka o podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje mestne občine Novo mesto« v 6. členu navaja faktorje dejavnosti. Ti so za različne vrste stavb različni. Kot sem že dejal, so v predlogu odloka stavbe splošnega družbenega pomena obremenjene kar s faktorjem 1,15. Omenjena odbora, naj ponovim, sta na svoji zadnji seji na moj predlog izglasovala amandma odloka, predlagan bo občinskemu svetu v sprejem, ki bo za tovrstne stavbe določil faktor dejavnosti 0,7, ki je po 4. odstavku 6. člena »Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka« najnižji možen.
Toda glede na to, da 2. odstavek 83. člena »Zakona o prostorskem načrtovanju« občinam sedaj vendarle omogoča, da v svojih novih odlokih o komunalnem prispevku za posamezne vrste stavb za izobraževanje, znanstveno-raziskovalno delo in zdravstvo predpišejo, da se oprostijo plačila komunalnega prispevka, ne da bi to morala občina nadomestiti iz lastnega proračuna, bom predlagal, da novomeška občina v tem novem odloku to možnost tudi izkoristi ter tako dodatno vzpodbudi oziroma olajša investicije na teh pomembnih področjih.
Amandma, ki ga bom predlagal, se bo glasil:
»16. člen Predloga odloka o podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje mestne občine Novo mesto se spremeni tako, da se mu doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Komunalni prispevek se ne plača za gradnjo stavb za izobraževanje in znanstveno-raziskovalno delo (CC-SI: 1263) in stavb za zdravstvo (CC-SI: 1264).««
Zadevo bom utemeljil z možnostmi, ki jih tu občini nudi zakonodaja, z moralno zavezo občinskega sveta ob sprejemu odločitve o oprostitvi plačila komunalnega prispevka za Šolski center Novo mesto v preteklem letu, z dejstvom, da razumem razvoj šolstva in zdravstva ter s tem seveda zgradb za njihovo delo za strateški interes novomeške občine, in navsezadnje z dejstvom, da je v veliki večini primerov investitor v te vrste zgradb tako ali tako iz javnega proračuna financirani sektor.
Upam, da mi je kolega Štefan David za to »pomoč« vsaj malce hvaležen. To bo pač preprečilo krivice in bodočim investitorjem v šolske stavbe omogočilo tak status, kakršnega je bil lani zelo privilegirano in po čudni poti deležen Davidov Šolski center Novo mesto.
Seveda pa še bolj upam, da bo amandma, za katerega moram prej pridobiti vsaj 5 podpisov občinskih svetnikov, podpisal tudi moj svetniški kolega Štefan David in tako vendarle držal besedo, ki jo je pred meseci dal, pa kasneje nanjo očitno malce pozabil. Jaz pa nisem pozabil. Zato pa imamo ljudje kolege, mar ne?
Glejte tudi: http://tomazlevicar.blogspot.com/2007/10/drava-brez-komunalnega-prispevka.html
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
Lanskega septembra je občinski svet na svoji 8. seji obravnaval vprašanje oprostitve plačila komunalnega prispevka za Šolski center Novo mesto. Navkljub protestu opozicije in celo navkljub obrazložitvi občinskih strokovnih služb, da županov predlog glede oprostitve plačila davka na podlagi veljavnega občinskega odloka in ostalih predpisov, na katerih odlok sloni, ni možen oziroma dopusten, je večina v občinskem svetu oprostitev vendarle kar izglasovala. Škoda za občinski proračun in škoda za legaliteto, toda dobro za razvoj šolstva.
Kakor koli, tedaj je Štefan David, ki je občinski svetnik (Zveza za Dolenjsko) in tudi direktor Šolskega centra Novo mesto, dejal, da bi se oziroma da se bo za enako obravnavo glede plačevanja komunalnega prispevka zavzel tudi pri drugih podobnih primerih investicij v šolstvo, skupaj z njim pa bo tako politiko zastopala tudi njegova stranka in še kdo.
Pa so očitno na svoje besede David, Zveza za Dolenjsko in še kdo povsem pozabili. V mesecu decembru je občinski svet na svoji 11. seji namreč prvič obravnaval nov odlok o komunalnem prispevku, kakršnega je občinskemu svetu posredoval župan Muhič.
Dokument govori tudi o finančnih bremenih ob gradnji šolskih zgradb. Ne le, da bodo te po predlogu odloka s komunalnim prispevkom obremenjene, čeprav smo smeli upati drugače, ampak je zanje predlagan celo precej višji faktor za dejavnosti, kot je sicer najnižji možni. Predlagan je faktor 1,15, najnižji možen pa je 0,7. Faktor dejavnosti v izračunu višine komunalnega prispevka pač vpliva na celotno ceno. No, ne Štefan David ne njegova Zveza za Dolenjsko nista temu predlogu niti z besedico oporekala.
Iz razlogov, ki jih tu niti ne gre na dolgo in široko navajati, sem se odločil, da njihovo »napako in pozabljivost« odpravim.
Na skupni seji odborov za okolje in prostor ter za komunalo in promet, ki je bila pretekli teden, sem zato predlagal in ob pomoči kolegov v odborih uspel uveljaviti, da odbora predlagata občinskemu svetu v sprejem amandma odloka, ki znižuje faktor dejavnosti za stavbe splošnega družbenega pomena.
Amandma bo omogočil, če bo seveda potrjen še na občinskem svetu, da se za stavbe splošnega družbenega pomena zagotovi faktor dejavnosti 0,7 (namesto sedaj predlaganega 1,15) in s tem v končni fazi zagotovi tudi nekaj nižji komunalni prispevek, ki ga bodo morali investitorji v tovrstne zgradbe plačati v naši občini.
Po »Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena« so »stavbe splošnega družbenega pomena«:
-stavbe za kulturo in razvedrilo,
-muzeji in knjižnice,
-stavbe za izobraževanje in znanstveno-raziskovalno delo,
-stavbe za zdravstvo,
-športne dvorane.
(glejte CC-SI strukturo)
Toda odločil sem se, da bom na občinskem svetu, na njegovi 12. seji, predlagal še en amandma odloka. Ta bo tudi šolske zgradbe v naši občini popolnoma oprostil plačila komunalnega prispevka.
Kako in zakaj? Predlog »Odloka o podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje mestne občine Novo mesto« v 6. členu navaja faktorje dejavnosti. Ti so za različne vrste stavb različni. Kot sem že dejal, so v predlogu odloka stavbe splošnega družbenega pomena obremenjene kar s faktorjem 1,15. Omenjena odbora, naj ponovim, sta na svoji zadnji seji na moj predlog izglasovala amandma odloka, predlagan bo občinskemu svetu v sprejem, ki bo za tovrstne stavbe določil faktor dejavnosti 0,7, ki je po 4. odstavku 6. člena »Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka« najnižji možen.
Toda glede na to, da 2. odstavek 83. člena »Zakona o prostorskem načrtovanju« občinam sedaj vendarle omogoča, da v svojih novih odlokih o komunalnem prispevku za posamezne vrste stavb za izobraževanje, znanstveno-raziskovalno delo in zdravstvo predpišejo, da se oprostijo plačila komunalnega prispevka, ne da bi to morala občina nadomestiti iz lastnega proračuna, bom predlagal, da novomeška občina v tem novem odloku to možnost tudi izkoristi ter tako dodatno vzpodbudi oziroma olajša investicije na teh pomembnih področjih.
Amandma, ki ga bom predlagal, se bo glasil:
»16. člen Predloga odloka o podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje mestne občine Novo mesto se spremeni tako, da se mu doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »Komunalni prispevek se ne plača za gradnjo stavb za izobraževanje in znanstveno-raziskovalno delo (CC-SI: 1263) in stavb za zdravstvo (CC-SI: 1264).««
Zadevo bom utemeljil z možnostmi, ki jih tu občini nudi zakonodaja, z moralno zavezo občinskega sveta ob sprejemu odločitve o oprostitvi plačila komunalnega prispevka za Šolski center Novo mesto v preteklem letu, z dejstvom, da razumem razvoj šolstva in zdravstva ter s tem seveda zgradb za njihovo delo za strateški interes novomeške občine, in navsezadnje z dejstvom, da je v veliki večini primerov investitor v te vrste zgradb tako ali tako iz javnega proračuna financirani sektor.
Upam, da mi je kolega Štefan David za to »pomoč« vsaj malce hvaležen. To bo pač preprečilo krivice in bodočim investitorjem v šolske stavbe omogočilo tak status, kakršnega je bil lani zelo privilegirano in po čudni poti deležen Davidov Šolski center Novo mesto.
Seveda pa še bolj upam, da bo amandma, za katerega moram prej pridobiti vsaj 5 podpisov občinskih svetnikov, podpisal tudi moj svetniški kolega Štefan David in tako vendarle držal besedo, ki jo je pred meseci dal, pa kasneje nanjo očitno malce pozabil. Jaz pa nisem pozabil. Zato pa imamo ljudje kolege, mar ne?
Glejte tudi: http://tomazlevicar.blogspot.com/2007/10/drava-brez-komunalnega-prispevka.html
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
nedelja, 27. januar 2008
SLAB REAKCIJSKI ČAS OSKRBNIKOV
O počasnosti urejevalcev javnega prostora v Novem mestu – na primeru smetnjaka v Kandiji.
V mnogih mestih po svetu merijo čas od trenutka, ko so prejeli informacijo o neki napaki v mestu, do njene odprave, torej reakcijski čas. Ne le, da ga merijo, ampak si prizadevajo, da je ta čas čim krajši, pa naj gre za psa, ki je padel v kakšno luknjo, fuč luč, poškodovano cestišče ali pa razsut smetnjak.
Ne bom trdil, da bi smeli v Novem mestu pričakovati kak visok standard oskrbovanosti javnega prostora, toda glede na to, da imamo občino s svojim javnim podjetjem (Komunala Novo mesto, j.p.) in s koncesionarjem (Trata d.o.o.), ki naj bi skrbela tudi za red in podobo dela javnega prostora v mestu, tudi za prostor v kandijskem križišču, ki je morda še najbolj na očeh meščanov, pa bi lahko pričakovali vsaj to, da bodo poškodovan, uničen smetnjak, ki je vsem na očeh, hitro odstranili in ga vsaj nekaj kasneje morda tudi nadomestili.
Prvič sem poškodovan smetnjak na križišču v Kandiji opazil že pred tedni, prvič sem ga fotografiral pred dvema tednoma, drugič pa sem ga zabeležil včeraj. Med prvim in drugim fotografiranjem lokacije, pa je razlika le ta, da se je v razdejanem smetnjaku znašlo še par smeti in da je vmes skopnel sneg.
Vem, da ta smetnjak, namenjen naj bi bil sicer pasjim iztrebkom, a ni v tej funkciji nikoli zaživel, opazijo stotine Novomeščanov, ki gredo vsak dan tu mimo, ni mi pa jasno, kako da ga ne opazijo in problem odpravijo tisti, ki jih plačujemo, da bi naj to videli in tovrstne probleme odpravljali.
smetnjak v kandijskem križišču, 12. januar 2008
smetnjak v kandijskem križišču, 26. januar 2008
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
V mnogih mestih po svetu merijo čas od trenutka, ko so prejeli informacijo o neki napaki v mestu, do njene odprave, torej reakcijski čas. Ne le, da ga merijo, ampak si prizadevajo, da je ta čas čim krajši, pa naj gre za psa, ki je padel v kakšno luknjo, fuč luč, poškodovano cestišče ali pa razsut smetnjak.
Ne bom trdil, da bi smeli v Novem mestu pričakovati kak visok standard oskrbovanosti javnega prostora, toda glede na to, da imamo občino s svojim javnim podjetjem (Komunala Novo mesto, j.p.) in s koncesionarjem (Trata d.o.o.), ki naj bi skrbela tudi za red in podobo dela javnega prostora v mestu, tudi za prostor v kandijskem križišču, ki je morda še najbolj na očeh meščanov, pa bi lahko pričakovali vsaj to, da bodo poškodovan, uničen smetnjak, ki je vsem na očeh, hitro odstranili in ga vsaj nekaj kasneje morda tudi nadomestili.
Prvič sem poškodovan smetnjak na križišču v Kandiji opazil že pred tedni, prvič sem ga fotografiral pred dvema tednoma, drugič pa sem ga zabeležil včeraj. Med prvim in drugim fotografiranjem lokacije, pa je razlika le ta, da se je v razdejanem smetnjaku znašlo še par smeti in da je vmes skopnel sneg.
Vem, da ta smetnjak, namenjen naj bi bil sicer pasjim iztrebkom, a ni v tej funkciji nikoli zaživel, opazijo stotine Novomeščanov, ki gredo vsak dan tu mimo, ni mi pa jasno, kako da ga ne opazijo in problem odpravijo tisti, ki jih plačujemo, da bi naj to videli in tovrstne probleme odpravljali.
smetnjak v kandijskem križišču, 12. januar 2008
smetnjak v kandijskem križišču, 26. januar 2008
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
Naročite se na:
Objave (Atom)