MAČKOVEC – MAČEK V ŽAKLJU

O počasnem razvoju Mačkovca.

Bila je zadnja seja občinskega sveta v prejšnjem mandatu. Udeležil sem se tudi te, ker mi je bilo vedno zanimivo spremljati razprave občinskih svetnikov o bolj ali manj zahtevnih temah, če že ne zaradi vsebine pa dostikrat toliko bolj zaradi pri mnogih govornikih sila interesantne forme ali celo zaradi nje totalne odsotnosti. Zapisnika zadnje seje preteklega mandata na občinskih spletnih straneh pač ni, naj nas to ne preseneti, a moj spomin še seže tja. Prav lepo se denimo spomnim, kako se je ob plebiscitarni podpori sprejemu lokacijskega načrta za poslovno storitveno cono Mačkovec župan svetnikom kar zahvalil, da so podprli ta menda 150 milijonov evrov velik projekt. In zatem so (si) vsi živahno, skorajda huronsko zaploskali. Aplavz. Tudi šampanjec je bil kasneje.
Pri tej zadevi me je ves čas močno motilo, ker se nihče ni ogrel, da bi območje urejali z javnim urbanistično-arhitekturnim natečajem. Ta bi temu osrednjemu, glavnemu, dominantnemu sodobnemu vstopu v Novo mesto lahko oziroma bi moral ponuditi arhitekturno mnogo bolj ambiciozne rešitve od teh, ki jim bomo prej ali slej priča. A nihče od najodgovornejših ni bil za. Bi menda upočasnilo proces.

No, pa prej ali slej v Mačkovcu res nekaj bo, a po več kot letu dni je tam vse bolj ali manj enako. Po starem. Po zdaj že stari priključni cesti drvijo avtomobili, še hitreje po novi avtocesti, obsežni travniki so lepo zeleni, pes ob kmetiji je zasanjano ležal, da sem ga moral prebuditi kar z žvižgom, zaspano zmeden se je dvignil, kmet je zemljo preoral že za prihodnjo setev, par lisk pa se je paslo vzdolž odsekanega odseka stare hitre ceste. Res prav rustično lirično. Scena za Jarmuschev film. Kar je tam novega po tem debelem letu dni, je le to, da so arheologi kopali na skromnem delčku tega velikega območja. So znanilci sprememb ali le pozabljeni bojevniki pozabljene vojne?

Tomaž Levičar

Mestni svetnik

(Fotografije: območje Mačkovca, 14. oktober 2007)

NEMI GOVOREC: URBANI MIR

Andrijaničeva cesta, 14. oktober 2007

1000 BESED: DVIGANJE OBČINE

Glavni trg, 20. oktober 2007

1000 BESED: PRAZEN ŽAKELJ NE STOJI …

Topliška cesta, 18. september 2007

NAPREDEK: BENCINSKA OB LJUBLJANSKI CESTI

Res. Nova bencinska črpalka, ki se gradi ob Severni cesti, ne bo edina nova. Druga, ali pa celo kar prva bodoča, že kmalu urejena nova bencinska črpalka bo ob Ljubljanski cesti. Ta ne bo le ena izmed dveh novih, ampak bo tudi ena izmed dveh bencinskih črpalk na Ljubljanski cesti. Pravzaprav bo to le prenovljena stara črpalka.

(Fotografije: 14. oktober 2007)

NAPREDEK: BENCINSKA OB SEVERNI CESTI

Pestra izbira in močna konkurenca sta dobri za potrošnika, pa tudi če je ta potrošnik avtomobilist. Ni dvoma. Več pozidanih stavbnih zemljišč pa pomeni več prihodkov v občinsko blagajno, pa tudi če se prostor pozida z bencinskimi črpalkami. In več ko bo na voljo bencina, bolj pogosto in dlje se bodo mogli voziti avtomobili in bolj bodo lahko dostavljali blago in prestavljali ljudi ter seveda tudi onesnaževali vsenaokoli z izpuhi in s hrupom ter storili še kako nezgodo … Vsaka medalja, tudi če je zlata in tudi če je v Novem mestu, ima pač dve plati.

Prva bencinska črpalka, ki jo lahko pri nas omenimo, je na Seidlovi cesti, ta je že zelo stara, druga je na Topliški cesti, tretja je na Levičnikovi cesti, četrta je na Ljubljanski cesti, peta pa je na Belokranjski cesti. Sem kakšno izpustil? Pet črpalk, a le dve naftni družbi.
Šesta bencinska črpalka v Novem mestu, to je današnja novost, bo pa ob Severni cesti, ki iz Novega mesta pelje mimo neromarskega Brezja proti Mirni Peči. Nekako pod Muhaberjem.. Morda se tam blizu nekoč sreča še z mestno vpadnico iz Ljubljane in z ogromno industrijsko cono, ki jo napoveduje župan že leto dni, a ni še čisto nič od nje. Nekoč bo. Toda da ne bo slučajno kdo pomislil, da je tu že konec razvoja novomeške mreže bencinskih črpalk - ta pač sploh ne bo zadnja novomeška …

Investitor: Real d.o.o.

(Fotografije: 14. oktober 2007)

ŽUPAN BI BIL ŠE SVETNIK

O nekom, ki bi bil, le zakaj, rad še kaj.

Večina v novomeškem občinskem svetu je v torek za tukajšnjega kandidata za državnega svetnika izglasovala Lojzeta Muhiča. Tak izbor dandanes sploh ne čudi preveč, nekoliko pa vendarle čudi relativno nizka podpora Muhiču. Imel je neposreden dvoboj le z Adolfom Zupanom, saj je Kekec prej iz očitno le taktičnih razlogov odstopil. Za Muhiča je glasovalo 16 svetnikov, za Zupana pa 12. Tako tesna zmaga nekoga, ki je župan, proti nekomu, ki nima za sabo koalicije itd, je dokaj jasno kritično sporočilo iz občinskega sveta.

Župana sem na seji v zvezi z njegovo kandidaturo opomnil tudi, da bi bilo bolj kot kandidiranje za funkcijo državnega svetnika, modro in koristno, da se enostavno povsem posveti zgolj županovanju, saj je očitno, da vodenje občine zadnje leto zelo šepa. Lojze Muhič pač že sedaj ni zgolj župan, ampak je denimo tudi predsednik nadzornega sveta Zarje d.d., predsednik tukajšnjih gasilcev, predsednik stranke Zveza za Dolenjsko in bog si ga vedi kaj še drugega. Pa tudi vinograd obdeluje. Pravi superman. Pravi zbiratelj. Funkcij, seveda!

Moje mnenje je, da je novomeška občina sedaj že v tako zelo nezavidljivem položaju, funkcija župana pa načeloma tako zelo zahtevna, da je skrajni nesmisel in popolna neodgovornost, da Muhič išče še eno funkcijo zase več. Le kako jih lahko tako veliko kvalitetno opravlja? Lahko sploh katero od teh opravlja kvalitetno, če mora opravljati vse? Kaj sploh hoče dokazati? Komu? Konec koncev, mar v njegovem (ožjem) krogu ne najdejo nikogar drugega, ki bi še lahko za kaj kandidiral, če že drugih ne želijo podpirati? In ni me preveč presenetilo, da je mojo pobudo, da naj ne kopiči dodatnih funkcij pri sebi v času, ko je župan, zavrnil in dejal, da bo morebitno funkcijo državnega svetnika opravljal z vso dušo in srcem v korist občine. Oh, ko bi le tako, predvsem pa kaj bolj učinkovito deloval še kot novomeški župan …

Tomaž Levičar
Mestni svetnik

Glejte tudi:
http://tomazlevicar.blogspot.com/2007/10/svetniki-drave.html

AVTOBUSNA POSTAJA NORO MESTO

O avtobusni postaji, propadu, prizidku in prepiru.

Novomeška avtobusna postaja je po že skoraj dvajsetih letih, odkar je bila zgrajena, obupna v mnogih ozirih. Ko sem poleti leta 1990 prvič kot potnik stopil nanjo, prišedši z zanimivih počitnic ob Blatnem jezeru in v Budimpešti, je bila ta nova novomeška postaja sila prazna, bila je izreden kontrast vrvenja polnim budimpeštanskim železniškim postajam, a bila je pač nedelja, se mi zdi, pa vendarle je bila kar lepo urejena, predvsem pa še zelo polna svežine in optimizma, ki je dajal upanje, da bo ne le ostala lepa ampak postala tudi še večja. Več lepote pa človeškim očem vedno prija. A tedaj komaj zgrajeni, pravkar odprti objekt odtlej praktično le razpada in je nasploh silovito zanemarjen, neredki uporabniki so agresivni do marsičesa in še do sebe, pravzaprav pa je morebiti kar največji problem in pomemben vzrok, da se ne prestopi tega Rubikona, ki loči to prometno središče mesta med popolnim propadom in lepim življenjem, in je obenem simbolni pokazatelj slabe urejenosti mesta in pravne države, pač vsem meščanom dobro znana gradbena jama, ki jo skušajo pozornim očem javnosti zakriti gradbene planke. Jama že leta in leta sameva. Če odštejemo plevel in podgane, ki se v njej redijo. Sameva pa, ker vsaj dva trdita, da imata do nje večjo ali manjšo pravico. Na njenih plečih, predvsem pa na plečih ugleda in lepote mesta se torej prepirajo tako rekoč za senco že zdavnaj crknjenega osla. Pravdanje v tej zadevi je pač že mnogo dni nazaj izgubilo vsak razumen smisel, ker je poslovno priložnost že zdavnaj požrl drag čas, avtorsko dostojanstvo pa je gnev meščanov že dolgo prej prekril z gnusom nad egoizmom umetnika. Gre le še za suho principalnost in osebno čast. Se mi zdi.

Tomaž Levičar

(Fotografije: 29. julij 2007)

NAPREDEK: VRTOVI NA KRKI

Vrtovi na Krki! Kar nekoliko nenavadno komericalno ime za bodoči stanovanjski blok stisnjen med reko Krko in obstoječo pozidavo, kjer prišleki lahko pričakujejo, da se bodo skozi okna svojih stanovanj v višjih nadstropjih skorajda rokovali s sosedi. Ampak če to koga pritegne, zakaj potem pač ne. Do gradnje je prišlo po par letih prerekanj s sosedi. Nič čudnega. Kdor prej ni vedel, za kaj tem staroselcem gre, zdaj že lahko prav dobro vidi, zakaj jim je šlo in zakaj bo šlo v naslednjih desetletjih. Del stanovalcev bloka na Ragovski ulici in v hišah, ki so doslej imeli relativno zanimiv pogled proti staremu mestnemu jedru, bo odslej lahko gledal kvečjemu skozi zaprta ali odprta okna v stanovanja stotine »sosedov« v novem bloku. In obratno, seveda. Morda pa bo to celo bolj zanimivo, odvisno kakšni bodo pač ti sosedi, kot pa je lahko zanimiv iz dneva v dan isti in enak idiličen pogled na zapuščen industrijski objekt ter na mirno Krko in osamljen frančiškanski samostan ter na nekaj hiš na visokih pečinah mestnega jedra.

Investitor: ZIL Inženiring

(Fotografije: gradnja stanovanjskega bloka, 9. oktober 2007)

1000 BESED: KOLIKO PA ZA MESTO?

Seidlova cesta, 14. oktober 2007

ODGOVARJANJE ŽUPANA

O županovi hitrosti odzivanja oziroma priprave odgovorov na vprašanja in pobude svetnic in svetnikov - skupaj s priročnim pregledom nepostorjenega.

Svetnice in svetniki imajo možnost na sejah občinskega sveta postavljati vprašanja in nuditi pobude županu oziroma občinski upravi. Naloga župana pa je, da se nanje odziva, da nanje vsaj ustrezno odgovori.

Kdor je že bral odgovore na svetniška vprašanja in pobude, ta že ve, da ima v marsikaterem primeru občina težave s pisanjem odgovorov, vsaj če sodimo po tem, da so ti neredko zelo pavšalni, formalni, skopi, skratka ne vzpodbujajo dela, dialoga, ne vzpodbujajo reševanja problemov.
A župan ima problem celo z odgovarjanjem samim. Na kar nekaj vprašanj in pobud namreč ni uspel pripraviti odgovorov svetnicam in svetnikom in to celo po več mesecih, odkar so bili podani. Tudi to je seveda še eden izmed mnogih izrazov nizke kvalitete dela občine, nad katero se pritožuje celo sam župan Muhič, torej kar tisti, ki je za slabo delo v normalni občini sicer najbolj odgovoren.

Da ne bomo po nepotrebnem izgubljali časa in se lovili, lahko županu dobrohotno predam evidenco doslej še vedno ne odgovorjenih svetniških vprašanj in pobud. Če je ta evidenca pravilna, mislim, da je, vsekakor pa je očigledno pravilnejša, kot je evidenca občinskih služb, ki morajo to spremljati po službeni dolžnosti, potem manjkajo odgovori na pobude in vprašanja različnih svetnic in svetnikov z naslednjimi zaporednimi številkami (seznam ne upošteva pobud in vprašanj z zadnje seje):
5. (plovba),
7. (racionalizacija uprave),
10. (podatkovna baza KS),
14. (delitvena bilanca),
16. (grafika na monitorjih),
37. (livada),
46. (odgovori na vprašanja in pobude),
48. (prostori za TIC),
49. (dobavitelji MO NM),
55. (zaključni račun),
56. (interni akti MO NM na internetu),
57. (zaposlovanje in začasno financiranje),
61. (mivka na igriščih),
64. (zdravstvene storitve),
67. (sistem kakovosti v OU),
68. (zakonitost dela),
71. (nadzorni odbor),
74. (strategija razvoja MO NM),
76. (drsališče),
83. (neurejenost mesta),
86. (strategija Zarje d.d.),
87. (stroški priključitve na komunalno omrežje),
93. (znižanje plačila vrtcev),
98. (replika situle),
99. (hiša otrok),
118. (parkiranje zaposlenih),
121. (gradivo o poslovanju Zarje d.d.),
129. (domačija Pina in Pie Mlakar).

(Konkretna vprašanja in pobude si je moč prebrati v zapisnikih posameznih sej občinskega sveta – pod točko »Vprašanja in pobude«)


Zdaj župan torej ve, kaj manjka. Že kmalu pa bomo ugotovili, ali mu je manjkalo to ali pa mu v resnici manjka kaj drugega, zaradi česar doslej še ni pripravil odgovorov.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik

SVETNIKI DRŽAVE

Za jutrišnji dan, torej v torek, 16. oktobra 2007, je sklicana izredna seja novomeškega občinskega sveta.

Kot pritiče takim sejam, je dnevni red zelo skop. Vse se namerava vrteti okoli volitev kandidata za člana državnega sveta ter okoli volitev elektorjev. Zanimivo je predvsem prvo, kajti javili so se trije kandidati, zagotovo so to storili po dolgem premisleku in ob veliki meri samokritičnosti, ki so nam bolj ali manj dobro znani po svojih javnih ali vsaj javno oznanjanih delih:
1. Bojan Kekec – to je gospod, ki je pred par meseci postal direktor novomeške Komunale, na tem mestu v javnem podjetju pa je nasledil Lojzeta Muhiča. Kekec je nedolgo nazaj prav s tega sveže pridobljenega direktorskega mesta občini podelil brezplačne, sponzorske celoletne parkirne dovolilnice. Kdo si je kdaj mislil, da Komunala sponzorira tudi v taki obliki in povrhu celo novomeško občino? Zdaj ko Kekec cilja na še višje mesto v politiki, smemo upati, da bo za občinarje poskrbel še z državnega nivoja. Upajmo, da s čim boljšim kot so parkirne dovolilnice.
2. Alojzij Muhič – to je naš župan, ki pa je pred kratkim povedal, da občini zdaj ne gre več najbolje. Najbrž je glavni razlog slabega stanja in delovanja občine v tem, da mu županovanje enostavno ne gre najbolje od rok. Muhič je tudi tisti, ki je z občinskim denarjem plačal drag izlet skupinci svojih kolegic in kolegov v Anglijo, Komunalo Novo mesto pa povrhu prosil, da novomeški občini sponzorira kar 15 letnih dovolilnic za parkiranje v mestnem jedru in ki jih je nato po zagotovo pravih kriterijih razdelil med 15 svojih očitno najdražjih med okoli 100 zaposlenimi na občini in še nekaj funkcionarji zraven. Razdelil jim je dovolilnice v vrednosti okoli 7.000 evrov.
3. mag. Adolf Zupan – on pa je bil državni svetnik v pravkar minulem mandatu.

Sprejeti odločitev o tem, komu dati glas, da postane novomeški kandidat za člana državnega sveta, da bo tam zastopal lokalne interese, bo torej zelo trd oreh. Predlagati nekoga, ki je to že počel? Predlagati nekoga svežega, ki zna v prave in neusahljivo globoke žepe črpati javna sredstva in ne vidi najbolje meje spodobnega? Predlagati nekoga, ki ne zmore povsem samostojno in kvalitetno voditi javnega podjetja in tudi ne vidi kaj prida dobro meje spodobnega? Hm … Težak je posel občinskega svetnika.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik

ODZIVI: PLEČNIKOV SPOMENIK

Na zadnji seji občinskega sveta sem dal pobudo, da naj se očedi povsem zanemarjen spomenik NOB v Bučni vasi, katerega avtor je arhitekt Plečnik. Stvar je pač toliko bolj delikatna, ker je ta spomenik edino Plečnikovo delo v našem okolju, hkrati pa je letos tudi Plečnikovo leto (50-letnica smrti), ki pa gre celo že počasi h kraju.


Svetloba razuma se je zdaj nekoliko dotaknila spomenika. Občina, vsaj sklepam, da je bila ta, je prostor vendarle vsaj malo uredila, ostalo pa najbrž še bo – odstraniti je treba še stare sveče in neprimerno korito za rože ter prestaviti začasni prometni znak, urediti stopnice …

Glejte tudi:
http://tomazlevicar.blogspot.com/2007/09/pobude-in-vpraanja-8-seja.html

http://tomazlevicar.blogspot.com/2007/08/plenik-v-plevelu.html

Tomaž Levičar

(Fotografiji: 14. oktober 2007)

DELI SI IN VLADAJ

O dvorazredni občini, katere župan si z javnim denarjem rad podeli kup ugodnosti in v tem početju močno prekaša tako zunanjega ministra kot premiera.

Prebivalci novomeške občine smo po novem očitno razdeljeni v dva razreda. To nista prirejena razreda, en ob bok drugemu, ampak sta si v razmerju podrejenosti. Razreda nista nastala kakor koli, ob pomoči neke nevidne roke, pač pa kar z oblastno intervencijo, z delitvijo javnih, davkoplačevalskih sredstev. Vse skupaj je z nastopom županske funkcije uvedel oziroma ustvaril Lojze Muhič.



Po tem, ko je pred par tedni Muhič skesano javno priznal, da njemu in občini nasploh delo ne gre dobro od rok, smo zdaj izvedeli še, da zna Muhič navkljub slabemu delu v prid javnih interesov zelo lepo poskrbeti vsaj zase in za svoje najbližje. Že več mesecev namreč pridno deli kadrovski plen, to je tudi skoraj vse, kar je v svojem dosedanjem mandatu naredil, v zadnjem mesecu pa se je ob pozornem delu novinarjev javno pokazalo še to, da si Muhič očitno želi od davkoplačevalcev še kar nekaj več ugodnosti zase.
Tako je v zadnjem mesecu dni Muhič na turistični izlet v Anglijo, stvar je bila delovne narave kvečjemu za enega, poslal kar osemčlansko ekipo kolegov z občine in iz svoje stranke Zveza za Dolenjsko. Potovanja seveda ni plačal iz svojega žepa, ampak z javnimi sredstvi. Občina je za to odštela 7.000 evrov. Zdaj pa je novomeški časopis Park, ki med ostalim spremlja tudi Muhičeve parkirne odisejade, razkril še, da je tako imenovani župan z zopet javnimi sredstvi okoristil očitno kar 15 oseb, ki so povezane z občino. Razdelil jim je brezplačne letne parkirne dovolilnice, ki mu jih je sicer na njegovo zahtevo izdalo javno podjetje Komunala Novo mesto. Kar je še dodatno bizarno, pa je to, da je Muhič ob vseh problemih, ki jih imata občina in javni sektor nasploh, Komunalo prosil kar za sponzoriranje občine v obliki ničesar drugega kot parkirnih dovolilnic. Po pisanju Parka gre spet za vrednost okoriščanja v višini okoli 7.000 evrov. Ali je sploh možno kaj bolj neumnega?
Muhič si to svojo župansko funkcijo milo rečeno zelo nenavadno predstavlja. V urejenih demokracijah so to že zadostni razlogi celo za odstop.

Ciniki pa dodajajo, da naj se občani organiziramo in začnemo zbirati sredstva, da bi županu Muhiču in njegovim dali še za vsakodnevni kruh in mleko.

Res nenavadno kam ta svet gre. Včasih so vladarji delili ljudstvu, drobtine ali vsaj malo zabave so jim dali, če ni šlo drugače, da je bilo tiho, da ni zganjalo vik in krik in motilo cesarskih zabav in vele pomembnega početja, dandanes pa ta naš lokalni vladar Lojze deli kar samemu sebi. In zgolj poskuša vladati.
To da si je Ruplova Meta pripeljala s službenim avtom ministrstva toaletni papir in nekaj čistil, ni še nič. Da je Janša na državniško pot v tujino na državne stroške popeljal še svojo edino spremljevalko, izgleda tudi že kot malenkost. Lojze Muhič v takem okoriščanju pač močno prekaša zunanjega ministra in premiera.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik

(Fotografija: 1.a razred OŠ Grm – le od zunaj; 2. september 2007)

1000 BESED: PO ZABAVI NA VODI

čolnarna v Parku EU, 8. oktober 2007

NAPREDEK: GOSTIŠČE, KEGLJIŠČE, SKLADIŠČE

Občina ima že nekaj let sprejet ureditveni načrt za športno-rekreacijski park Portoval. Načrt predvideva izgradnjo in razvoj številnih objektov za šport - od pomožnega nogometnega igrišča, do širitve stadiona, ureditve metališč, bazena, teniške dvorane, čolnarne, balinišča, otroškega igrišča …

Če bi med paleto objektov predvidenih znotraj Portovala iskali tistega, ki je najmanj pomemben za šport, je to poleg že zgrajenega centra Tuš in upravne stavbe najbrž tako imenovani servisni objekt ob teniških igriščih. A začuda so se na občini sedaj lotili graditi prav tega. V tem objektu bo gostinski lokal, ti očitno vedno in povsod prav pridejo, zraven bo 5 stezno kegljišče, spodaj pa skladišče, garderobe ter prostori za oskrbnika, vzdrževalca, vratarja … In ker so se lotili gradnje prav tega, so dobili za gradnjo tudi bore malo denarja izven občinskega proračuna, saj drugje očitno zelo dobro vedo, da ta objekt kaj dosti s športom nima opraviti.

Kegljanje, torej. Kegljanje je, kolikor vem, olimpijski šport, na telo pa najbrž vpliva tako nekako kot streljanje ali pa golf. Ne kaj prida. Kakor jaz vidim zadeve, gre bolj za zabavo, kot pa za gibanje. Dvigneš se s klopi, primeš kroglo, stečeš štiri, pet korakov, zabrišeš kroglo proti kegljem in odkorakaš nazaj na klop. Vmes morda še veselo poskočiš, če si ravno zbil prav vse keglje. Nato opazuješ konkurenco in vajo ponoviš malce kasneje. S tekom, kolesarjenjem, košarko, plavanjem, tenisom ali čim podobnim, kar človeku požene kri po telesu, se kegljanje torej sploh ne more primerjati. Še manj ima s športom opraviti gostinski lokal – ki jih pa okoli Portovala že itak ne manjka. Seveda ne znam povedati povsem točno, a zdi se mi, da kakšnega velikega vpliva na moč, hitrost, zdržljivost, prožnost ali koordinacijo kegljanje in posedanje v baru ravno nimata. Tudi po priljubljenosti je kegljanje bolj zadaj. V raziskavah Slovensko javno mnenje se pač po priljubljenosti giblje tam nekje precej zadaja, okoli njega sta denimo še ribolov in balinanje. Daleč spredaj pa so denimo hoja, plavanje, kolesarstvo, ples, tek, nogomet, celo badminton, pa seveda košarka, odbojka, tenis in mnogi drugi. Je pa zato dandanes zelo priljubljena dejavnost posedanje po gostinskih lokalih. V tem smislu bi lahko cinično rekli, da je občina zadela žebljico na glavico.

Če pa bi torej mene kdo vprašal, za katere športe bi prednostno gradil športne objekte, bi bil moj odgovor lahko tudi kratek in enostaven. Torej bi rekel, da bi (z javnim denarjem) gradil za tiste športe:
-ki so dostopni najširši množici (prostorsko, finančno, časovno, psiho-fizično ipd) - ker menim, da je treba z javnimi sredstvi graditi za najširši krog ljudi;
-ki kar najbolj pozitivno vplivajo na človekovo telo, posebej pozitivno pa na odklanjanje od dandanes najpogostejših bolezni oziroma bolezenskih stanj - ker si mislim, da je skrb za telo oziroma zdravje prvi smisel ukvarjanja s športom;
-ki so priljubljeni - ker si mislim, da bodo zato zgrajeni objekti polno izkoriščeni,
-ki omogočajo, da se z majhnimi vloženimi sredstvi doseže velike oziroma vsaj želene učinke - ker vem, da je javnega denarja vedno premalo, da bi postorili vse,
-ki jih je moč gojiti skozi celo leto – ker se je tudi gibati treba skozi celo leto in seveda čimveč let.
In še kak kriterij bi lahko zlahka dodal, naredil zatem presek in brez dvoma prej ali slej spet ugotovil, da me nihče ne bo prepričal, da je za razvoj novomeškega športa servisni objekt z gostiščem, kegljiščem in skladiščem, ki ga zdaj gradi občina, kaj prida pomemben. Ni.

No, ampak če današnja občinska oblast misli spet drugače kot jaz, je to pač tako. Nič nenavadnega. Se bo treba že navaditi, da stvari ne gredo vedno tako, kot bi si človek želel, in da stvari neredko celo sploh ne gredo po najbolj pametni poti.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik


(Fotografije: gradnja servisno-gostinskega objekta v Portovalu; 9. oktober 2007)

NEMI GOVOREC: KADILCI

Čolnarna ob reki Krki v Parku EU, 8. oktober 2007

ŽUPAN NAJ BO: GREG NICKELS

Novomeščani se prav vsak dan vprašajo, kdo vodi njihovo mesto. Je primeren, se sprašujejo. Je najboljši? Zna? Razume? Ima vizijo? Gleda brez plašnic? Vidi široko in daleč? Je hitropotezen? Zmore igrati simultanko? Obvlada posel? Vodi? Odloča? Je kremenit? …

Ni nujno in morda niti ne prav smiselno, da bi človek tule na vse zastavljeno odgovarjal, smiselno pa je opozoriti na lik in na delo kakšnega vrlega cehovskega kolega našega župana Muhiča. Recimo na Grega Nickelsa.
Kje je pa Greg župan, se kdo vpraša. Greg je pa župan Seattla, enega od bolj priljubljenih mest v Ameriki. Res je, da se Novo mesto ne more primerjati z razsežnim Seattlom, ki ima v svojih nedrjih globalni Microsoft in mastodontski Boeing in dišeči Starbucks in nogam prijazni Nordstrom. In Frasierja. Toda ljudi, torej tudi župane se zlahka primerja. Če malo prilagodim, je to nekako tako kot razlika med filogenezo in ontogenezo - Novo mesto pač ni in ne more zlahka postati Seattle, a Muhič bi načeloma lahko bil kakor Nickels. Cirka. Greg Nickels pa bi bil seveda odličen župan tudi v Novem mestu. Ako bi ga sem kdo povabil.

V torek je bil Greg Nickels gost slavne oddaje Hard Talk na BBC World. Naš Lojze Muhič tam najbrž še nekaj svojih županskih mandatov ne bo gostoval, vseeno pa bi bilo modro, če bi si (tudi) torkovo oddajo vsaj ogledal, da bi začutil, kako naj veliki župan razmišlja in kaj naj denimo dela. Še posebej zato, ker oddaja izpostavljeno obravnava Nickelsov projekt ustvarjanja okolju prijaznega mesta, predvsem mesta, ki je odgovorno do globalne klime. To misel in tako obnašanje, kakršnega v Seattlu uveljavlja Nickels, po sicer sila razsipni Ameriki pa še par sto njegovih kolegov, bi namreč lahko posvojil tudi Muhič. Zdi se namreč mi, da smo v Novem mestu ob vseh cvičkarskih zabavah in romskih peripetijah ter mami Manki, po čemer nas skoraj edino še poznajo naokoli, povsem pozabili, da je mesto nekaj drugega, nekaj zahtevnejšega ohranjati in predvsem nekaj zahtevnejšega razvijati.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik


P.S.:Ne gre pozabiti na: http://www.citymayors.com/

NAPREDEK: KANDIJSKA CESTA

Za 194 metrov dvopasovne ceste gre. Zgolj za rekonstrukcijo gre. Investitorja sta Direkcija Republike Slovenije za ceste ter Mestna občina Novo mesto. Občina sofinancira v manjšem deležu. Da bodo cesto prenovili, pa bo trajalo, pravijo, kar celo celih 7 mesecev. Če bo sreča z vremenom bo trajalo nekaj manj, tako trdijo, če bo nesreča in če mislijo res delati samo v eni izmeni, pa bo trajalo celo še več. In ob vsem tem že poteka prometni kaos v delu mesta, ki se najočitneje odraža na Šmihelski cesti in na Smrečnikovi ulici. Župan Muhič pa pravi, čeprav je njegova občina torej soinvestitor, da ni mogel nič narediti, nikakor vplivati na skrajšanje tega zelo dolgega roka izgradnje 194 metrov dolgega koščka sicer precej daljše Kandijske ceste … Lojze Muhič najbrž res ni mogel nič narediti. A župan bi v svojem mestu moral in mogel. Je pa zato izvajalec gradbenih del na tej cesti lepo povedal, da sta rok izvedbe določila investitorja. Je tu vse logično?

Vem, jasno mi je, da se človek, ko sliši, da nameravajo leta 2007 194 metrov ceste popravljati 7 mesecev, nemudoma vpraša, koliko časa so pa leta 1930 porabili za izgradnjo 443 metrov visokega Empire State Buildinga. Odgovor je znan. Porabili so 13 mesecev in 15 dni. Za 1 dolžinski meter prenove Kandijske ceste bodo v povprečju porabili 1 dan, za 1 višinski meter Empire State Buildinga pa so tudi porabili kak dan. Povsem primerljivo, ni kaj. Le 77 let razlike je vmes.
Je to pravzaprav sploh napredek?

Investitor: DRSC in Mestna občina Novo mesto

Tomaž Levičar
Mestni svetnik

(Fotografije: 9. oktober 2007)

BAGER IN MOST IN PEŠCI

Sem ter tja se najbrž kdo vpraša, kako to, da so pločniki na Kandijskem mostu vedno znova poškodovani in da občina vedno znova plačuje za njihovo obnovo. No, na priloženi fotografiji je pomemben del odgovora.
Najbrž ni nobenega dvoma, da bo bagerist morebitne poškodbe pločnika plačal iz lastnega žepa.

Tomaž Levičar

(Fotografija: Kandijski most, 9. oktober 2007)