A vsakokratna mestna oblast mora poleg problemov, ki so povsem njena odgovornost, reševati tudi tiste, ki so plod zasebnega sektorja, pa jih ta ne rešuje ali ne zna ali ne zmore rešiti. V takih primerih mora mesto stopiti v akcijo - zahtevati, vzpodbujati, svetovati, pomagati ...
Poglejmo le nekaj novomeških sramot, katerih reševanje se v zadnjih letih ni premaknilo praktično niti za ped:
Narodni dom na Sokolski ulici:
Sicer so ta prvi Narodni dom na Slovenskem, objekt je v lasti novomeške občine, zavzeli umetniki in njihovi sopotniki že pred nekaj leti. Vseeno propada in je nevaren za mimoidoče in tudi za njegove prebivalce. Pozlata levov na vhodnih vratih ni pomagala spremeniti stanja in videza. Postaja pa eden od nedvomno slavnejših slovenskih squatov.
Tržnica na Florijanovem trgu:
Ni mi znano, da bi katero od slovenskih mest imelo bolj bedno tržnico.
Novi trg 6:
Objekt je novomeška občina pred 4 leti prodala nekemu trebanjskemu podjetju, ki pa očitno ni sposobno razpadajočega objekta niti podreti, kaj šele zgraditi novega. Novomeški občinarji so le preko ceste, vsakodnevno gledajo to nakazo, a nihče, kot kaže rezultat, ne trene niti z očesom.
Avtobusna postaja na Topliški cesti:
Že dvajset let je stara gradbena jama ob avtobusni postaji. Našlo se je podjetje, ki je želelo graditi naprej, a našel se je tudi umetnik, ki je to želel preprečiti. V vmesnem času pa je tudi postajni objekt slabo vzdrževan in v nekaterih delih v katastrofalnem stanju. Najbrž ne najlepši sprejem za v mesto prihajajoče obiskovalce ...
Srednjeveško obzidje na Šancah:
Eden od elementov srednjeveškega mesta je obzidje. Tudi Novo mesto ga je imelo. Nekaj ga je še na t.i. Šancah. A ga je iz meseca v mesec manj, saj kamni z njega odpadajo kot za šalo. Je pa vsekakor še en dokaz več o sposobnosti poklicanih in o odnosu do dediščine. Obzidje stoji na meji med občinsko in cerkveno parcelo, torej med tostransko in onstransko oblastjo. Očitno ne najbolj posrečena kompanija za odpravljanje problemov.
Zarja na Rozmanovi ulici:
Da je občinsko podjetje Zarja že vrsto let odlagališče "svakojakih" kadrov, je znano. Zato ne more čuditi, če je prostor na vogalu Rozmanove in Kastelčeve ulice zgolj eden izmed sanjanih, a nikoli dosanjanih investicijskih projektov te občinske firme. Morda je celo še bolje, da enim noben pameten posel ne gre, saj namesto novega betona s tega prostora sije še kar nekaj staromestnega zelenja.
Tkanina na Rozmanovi ulici:
Na objektu se je pred sedaj že oddaljenimi leti dičil napis Standard konfekcija. Tedaj je bila to ena izmed najbolj obiskanih trgovin s konfekcijo v Novem mestu. Nekaj let za tem je bil objekt le še na pol izkoriščen, v zadnjem obdobju pa je celo povsem zapuščen. Bil naj bi prenovljen, a očitno to ne bo v roku, ki si ga je investitor postavil sam.
Glavni trg 8:
Ni edina, postaja pa ena izmed redkejših stavb na Glavnem trgu, ki so neizkoriščene in v obupnem stanju. Reč morda nekaj bolj moti, ker stoji prav poleg novomeškega rotovža, ki je bil prenovljen pred 4 leti.
Brik na Kandijski cesti:
Kandija je najbrž najbolj razsut mestni predel - če odštejemo t.i. romska naselja. In eden od sestavnih koščkov te Kandije je tudi objekt, ki je bil nekoč delovno imenovan Brik. To je bila že skoraj kletvica v Novem mestu. Zagnano in proti javnemu mnenju je bil na rečnem bregu zgrajen pred skoraj desetletjem. A je še danes prazen.
Mitnica na Kandijski cesti:
Nekdanja mitnica, ki je stala ob nekdanjem mostu preko reke Krke, že leta in leta propada. Na enem bregu tega problema je zagrizen lastnik, a drugem bregu pa nič manj zagrizen Zavod za varstvo kulturne dediščine. Čas pa bo zgrizel vse skupaj.
Črpališče na Kandijski cesti:
Občasno smrdi, vseskozi pa kazi pogled s Kandije proti bregu. Morali bi ga sicer preurediti, a novomeška Komunala očitno tega še ne misli storiti. Raje je postavila še par plakatnih mest na streho, da je reč še malo bolj na očeh.
Hotel Kandija na Kandijski cesti:
Že skoraj dvajset let je minilo, odkar je Hotel Kandija (nekoč znan tudi kot Vindišar) polnokrvno deloval. Mnogi Novomeščani imajo v lepem spominu posebej gostinski vrt pod košatim drevjem. Očitno pa niti dvajset let in kvalitetna lokacija v tem mestu ni zadostei, da bi to reč spravili v red.
Naj bo dovolj, ker zadeva postaja že depresivna.
Tomaž Levičar
Fotografije: Novo mesto, 26. junij 2010
Ni komentarjev:
Objavite komentar