Četudi Novo mesto ta leta postaja univerzitetno mesto in že premore nekatere visokošolske ustanove, je še danes moč kot osrednjo izobraževalno ustanovo v mestu prepoznati Gimnazijo. Na njej se in so se oblikovali številni veliki umi ne le lokalnega, pač pa tudi širšega prostora. In Vasja Fuis, ki je Gimnazijo vodila v osemdesetih in devetdesetih letih, je prava ikona te stare novomeške šole, ki skuša poskrbeti za kaj bolj zdrav duh družbe. Nekaj svojih pogledov in spominov je razkrila v intervjuju.
 |
| foto: Tomaž Levičar, 2011 |
Kje živite?
Na Marofu.
Kje bi radi živeli?
Sem prezadovoljna v Novem mestu. Najbrž pa bi lahko živela tudi kjerkoli drugje. Že kot otrok sem veliko menjala kraj bivanja. Po vojni sem se po Jugoslaviji selila z mamo in babico. Sicer sem iz Varaždina.
Vaš najljubši delček Novega mesta in njegove okolice?
Moj najljubši je na Marofu, nekako okoli vodnega zbiralnika. Z roba je čudovit pogled na kolonijo, na Ragov log, škofijsko cerkev, tudi na staro Fuisovo hišo. Vse je na dlani. Lepo se vidijo tudi Gorjanci.
S kje je za vas najlepši pogled na Novo mesto?
Z Marofa, pa tudi s stare ceste med današnjo Plavo laguno in mestnim jedrom.
Kateri je vaš najzgodnejši prijeten spomin v zvezi z Novim mestom?
Pogled na Novo mesto s ceste, ki je povezovala današnjo Plavo laguno in mestno jedro. Zaradi tega pogleda sem ostala v Novem mestu.
Kaj pogrešate iz novomeške preteklosti?
Pogrešam dušo Glavnega trga. Ko sem hodila v Gimnazijo, se je naše življenje odvijalo na Glavnem trgu, ki je bil zbirališče mladih, in v Sokolskem domu. Pogrešam plese, ki smo jih ob sobotah imeli v Sokolskem domu. Kopali smo se pa pod Kandijskim mostom. Tudi na Loko imam lepe spomine.
Kaj si želite v novomeški prihodnosti?
Najbrž to, kar si nasploh želim tudi za Slovenijo. Da bi bilo mesto bolj prijazno do svojih prebivalcev. In da bi zaživelo. Ker spadam v starejšo generacijo, si želim tudi, da bi bilo manj »instantnih« lokacij v mestu.
Kateri je najbolj romantičen predel v Novem mestu?
Zame, če se spominjam svoje mladosti, je to Kettejev drevored.
 |
| foto: Tomaž Levičar, 2011 |
Kakšen nasvet bi dali tujcu-turistu, ki prihaja v Novo mesto?
Pred nekaj leti bi rekla, da naj gre na Breg. Tedaj je imel dušo s svojo gostilno, z galerijo, kostanji, z muzejem, z ulico, ki vodi do kapitlja. Še vedno se mi ta del Novega mesta nekako zdi del, ki premore dušo. Seveda bi ga napotila tudi v cerkev Svetega Nikolaja s Tintorettom, v škofijsko knjižnico in vrt ob cerkvi, pa seveda tudi v frančiškanski samostan s knjižnico. V okolici pa bi denimo predlagala Otočec, tudi Dolenjske toplice. Nekoč sem imela rada tudi staro gostišče na Glavnem trgu, ki je nudilo dobrote v prijetni poltemi.
Kateri kulturni dogodek v Novem mestu vas je v zadnjem letu najbolj navdušil ali navdahnil?
V zadnjem obdobju sicer manj obiskujem prireditve, vsekakor pa lahko izpostavim navdušenje nad gledališčem Matjaža Bergerja.
V katere novomeške trgovine najraje zahajate?
Veliki trgovski centri mi niso všeč. Najraje imam manjše trgovinice, ki jih sicer ni več dosti. Za gospodinjstvo pa najraje nakupujem v KZ Krka v Žabji vasi.
Kateri so vaši najljubši novomeški gostinski kotički?
Z možem greva najraje na Otočec, kjer so zelo prijazni. Prej sva veliko obiskovala tudi Dolenjske Toplice.
Kateri je po vašem mnenju najbolj zanemarjen del Novega mesta?
Stara interna bolnišnica – ima odlične zdravnike, a je stavba praktično v razsulu.
Kaj Novomeščani premalo cenijo?
Premalo pozornosti namenjamo zgodovinski vlogi Novega mesta. To je eno najstarejših mest pri nas in ima zelo bogato zgodovino.
Kaj Novomeščani preveč cenijo?
Najbrž pojem »imeti«. Obenem pa se mi zdi lepo, da Novomeščani zelo cenijo tudi dobro izobrazbo.
Katerih 5 ciljev bi najraje uresničili, če bi bili županja Novega mesta?
Na prvo mesto bi postavila nalogo, da Novo mesto postane prijazno do vseh, posebej do starejših, ki imajo problem z mobilnostjo. Več bi moralo biti znotrajgeneracijskega in medegeneracijskega prepletanja. Zatem da Novo mesto postane prava mestna občina, ne pa da je le razširjena krajevna skupnost. Posebno pozornost bi dala kulturi in kulturni dediščini, pa tudi mladim. Omogočila bi, da bi se mladi promovirali. Resnično podpiram tudi Društvo Novo mesto in njegovo prizadevanje, da bi revitalizirali staro mestno jedro, mu dali dušo.
Če bi celo Novo mesto zajel požar, kaj bi najprej skušali rešiti?
Arhive.
Komu je v Novem mestu najtežje?
Danes premnogim ljudem ni lepo. Posebej je morda težko mlajši, a že nekako zreli generaciji, ki nima več veliko idealov, a tudi ne obilje perspektiv.
Kakšen je vaš življenjski motto?
Vse življenje je moje geslo »Biti, ne imeti«. Z leti pa sem posvojila še moto, da poskušaj vedno narediti najboljše s tem, kar sam imaš, s tem, česar si sam sposoben, v okolju, v katerem si, in v času, v katerem živiš.
 |
| foto: Tomaž Levičar, 2011 |
Kakšen bi moral biti življenjski motto Novega mesta?
Nekaj podobnega, kot sem opredelila svojega – recimo: Živeti življenje.
Kaj ste si kot otrok želeli postati, ko boste »veliki«?
Zdravnica. Želja je trajala tja do mature.
Kaj je vaše najljubše početje?
Branje knjig. Zelo me intrigira problematika druge svetovne vojne, židovsko vprašanje. Antipod tega pa je recimo, kar berem sedaj, torej Jane Austen – Prevzetnost in pristranost, recimo temu ironični intelektualizem. Iz tega izhaja, da bi morda najraje živela v času konca 18. in na začetku 19. stoletja.
S čim se trenutno najbolj zavzeto ukvarjate?
V Društvu Žarek vodim sekcijo za nemški jezik. Gre za druženje in spoznavanje novih tem v nemškem jeziku. Sem ter tja resda pade tudi kaka beseda v slovenščini. Počasi pa mi tudi hiša postaja velika reč.
Kaj oziroma kdo je največja ljubezen vašega življenja?
Knjiga. Najraje ima francoske realiste in naturaliste in ruski realizem. Moja velika ljubezen je tudi resna glasba, kot gimnazijka sem igrala čelo.
Kaj je vaša največja ekstravaganca?
Te besede ni v mojem besednjaku.
Če bi lahko, katera žival bi bili najraje?
Bila bi pes. Po kitajskem horoskpu sem sicer kača.
Kateri talent bi imeli najraje?
Če bi lahko, če bi imela talent, bi rada pisala.
Kateri obrok je za vas najljubši?
Imam precej strogo dieto, zato lahko rečem, da je najustreznejši obrok kosilo. Pravzaprav imam najraje tisti obrok, ki se navezuje na druženje, družino in pogovore.
Vaša najljubša barva?
Rdeča in črna, a ne v kombinaciji.
V čem ste najraje oblečeni?
V črnem.
Od česa ste bili v življenju najbolj zadeti?
Neizmerno srečna sem bila, ko sem dobila svojega prvega vnuka.
Kaj vas nasmeji?
Inteligenten humor. Pa moja skupina v društvu.
Kaj vas užalosti?
Žalosti me, če ljudje trpijo.
Česa se najbolj bojite?
Kot otrok sem preživljala hude čase, najbrž zato strahu pravzaprav nimam. Morda zgolj strah pred neumnostjo in pritlehnostjo.
Za kateri športni klub navijate s srcem?
Mojo športno ljubezen trenutno uživa Dejan Zavec, navijam pa tudi za košarkarski klub Krka.
Katera je vaša najljubša jed in pijača?
Najljubša pijača je voda. Strašno rada pa imam tudi čokolado.
Kakšen je vaš odnos do cvička?
Nikakršen.
Katera menite, da je vaša najbolj opažena značilnost?
Sama to težko ocenim.
Kaj (ali kdo) vas je najbolj zaznamovalo v življenju?
Zagotovo štiri leta druge svetovne vojne.
Kje ste bili nazadnje na počitnicah?
Na Lošinju.
Katero je vaše najljubše tuje mesto? Zakaj?
Köln, ker tam živi moj sin in vnuki, pa ker je mesto kulture, ker ima širok horizont. Res je svetovljansko mesto z bogato zgodovino.
Kam bi najraje povabili svojega prijatelja na večerjo v Novem mestu ali okolici?
Domov.
Kaj bi tam jedla?
Morda belokranjsko cvrtje, belokranjsko pojedino, morda kako dobro dolenjsko salamo.
Kako sami pripomorete k čistejšemu okolju v mestu?
Prav sedaj želimo s kolegi očistiti Marof. Skušam skrbeti za bližnjo okolico doma.
 |
| foto: Tomaž Levičar, 2011 |
5 vaših najljubših Novomeščanov?
Staša Vovk in Matjaž Berger. Rada se spominjam Vladimirja Lamuta, Teje Marn, bila je moja najboljša prijateljica, ter profesorja Milan Dodić, ki je bil izjemen intelektualec in ima največje zasluge, da je zbrano vse gradivo za 225 let od nastanka gimnazije, bil pa je tudi moj profesor slovenščine.
5 po vašem mnenju danes ali v zgodovini najpomembnejših Novomeščanov?
Izjemno znanih ne bi posebej omenjala, sicer pa so mi posebej ljubi: Tone Knez, Janko Jarc, Vladimir Lamut, Leon Štukelj, Marjan Kozina.
Kaj Novo mesto najbolj loči od drugih mest?
Pred kar nekaj leti je Novo mesto znalo tržiti svojo zgodovinsko in kulturno posebnost. Ogromno slovenskega intelektualnega kapitala izhaja prav iz nekdanjega Novega mesta. Danes se mi zdi, da tega ne znamo več, da ne znamo izpostaviti svojega bogastva.
Po čem je po vašem mnenju Novo mesto v Sloveniji najbolj znano?
Ta hip najbrž po situlah, morda tudi po Novomeški pomladi.
Kaj bi Novemu mestu najbolj pomagalo pri razvoju?
Dobro vodstvo. Jaz čakam in čakam in ne morem dočakati, da bi ta mlada novomeška generacija, ki pa je sedaj že dovolj zrela, ki je inteligentna in pametna, prevzela vodenje Novega mesta.
Na kateri svoj dosežek v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?
Nimam ga.
Na kateri dosežek Novega mesta v zadnjem letu dni ste najbolj ponosni?
Na delo Matjaža Bergerja.
Katere so 3 vaše najljubše pesmi iz novomeške glasbene zakladnice?
Ko sem bila gimnazijska ravnateljica, so mi bili zelo všeč Društvo mrtvih pesnikov in Copacabana.
Kaj bi radi povedali o Novem mestu, pa doslej niste?
Sem povedala kar vse, kar sem želela. Veliko sem govorila. Zato sem se nenazadnje tudi morala upokojiti.
Intervju: Tomaž Levičar, Vasja Fuis, april 2011
Fotografije: Tomaž Levičar, maj 2011
