DOMAČA VIDEOTEKA NA T2

Pred časom sem tarnal, kako slaba je izbira (dobrih) filmov na DVD nosilcih v novomeški Knjižnici Mirana Jarca. Zdaj pa se mi zdi, da to počasi postaja vprašanje, ki ga ne bo več treba naslavljati na knjižnico in občino, ki tej v večini zagotavlja sredstva za delo, pač pa recimo na T2.
Ker bolj malo visim pred televizorjem, sem pač šele zdaj opazil storitev »videoteka« na T2, kjer si lahko za en dan za relativno majhen denar, vsekakor manj kot stane obisk kina, izposodimo (podnaslovljene) filme. Izbira zaenkrat ni ravno blesteča, a to je problem, ki se ga pri taki komercialni zadevi more relativno hitro in zlahka odpraviti. No, vsaj upati je, da bodo tu sčasoma servirali tudi več filmov, ki dobivajo visoke ocene filmskih kritikov oziroma poznavalcev, ter s tem morda novomeško knjžnico razbremenili teže tovrstnega izziva.
Domača dnevna soba morda ni povsem adekvaten nadomestek za kino dvorano, a sem ter tja prav dobro dene filmski večer tudi doma.

Videoteka T2.
Videoteka Siol.

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

KNJIGA ZA USTVARJALNO PRIHODNOST MESTA

Društvo Novo mesto je izdalo kulturni vodnik po starem mestnem jedru. V slovenskem jeziku. Na okoli 100 straneh. Bogato opremljen s fotografijami. Pripravili smo ga Staša Vovk in Mitja Simič, ki sta prispevala besedilo, ter jaz, ki sem prispeval fotografije in oblikovanje. Knjiga je ali bo, tega pač jaz ne vem, naprodaj.

O knjigi sta nekaj sporočila tudi Vaš kanal in Dolenjski list. Drugi so to malce zamolčali. A nič ne de, knjiga bo že nekako našla bralce.

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

ZGLEDNA MESTA: ZADAR (1.)

»Pozdrav Suncu« je najbrž ena od najbolj znanih hrvaških novejših turističnih atrakcij. Splet sonca, arhitekture, fotovoltaike, urbanega prostora ob dalmatinski obali in časa, ki se navdušuje nad lepim in nad obnovljivimi energetskimi viri, vodi v Zadar nove trume turistov. Otroci pa so v večernih urah, ko se skozi dan nakopičena energija začne sproščati v obliki umetne svetlobe različnih barv, še posebej navdušeni nad to novo pridobitvijo zadarske rive.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografije: Zadar, 24. in 25. oktober 2008)

1000 BESED: VELIKA ZMAGA, MAJHNA ZAHVALA

Kandijska cesta, 4. oktober 2008

MILIJONI EVROV ZA NOVOMEŠKO OBČINSKO BIROKRACIJO IN NJENE SATELITE

O tem, koliko denarja damo iz občinskega proračuna za zaposlene v občini in njenih zavodih ter za politiko.

Nekje je zagotovo meja, kjer se občan ali pa državljan začne spraševati, koliko denarja je pripravljen nameniti za delovanje neke javne inštitucije, da lahko še reče, da se vložek izplača. To je v nekem delu zagotovo povezano s posledicami dela inštitucije, nezanemarljiv pri tem pa vendarle ni niti delež, ki se ga namenja za plače birokratskega aparata. In ta delež je v občini Novo mesto, kakor sem nakazal že pred dnevi, vse prej kot zanemarljiv.

Mestna občina Novo mesto daje resda lep del svojega proračuna za plače zaposlenih v občinski upravi. Toda to je v resnici le del vseh stroškov proračuna, ki jih imamo s plačami. Pravzaprav gre za tako imenovane stroške dela, kamor poleg bruto plače prištevamo še prispevke, davek na plače, jubilejne nagrade, letni regres, regres za prehrano, stroške prevoza na delo in še kaj. Občinski proračun namreč v celoti ali v delu krije tudi plače številnih zaposlenih v občinskih javnih zavodih. Javnih zavodov in podobnih zadev, v katerih občina financira ali sofinancira stroške dela, pa sploh ni malo. In kakor bomo videli kasneje, so tudi številke, ki kažejo, koliko denarja gre za vse te zaposlene zgolj za to, da so, vse prej kot majhne glede na obseg novomeškega občinskega proračuna, posebej tistega realnega proračuna, ki je vedno znova razviden iz zaključnega računa.

Proračun financira plače in podobno marsikje, najprej je tu občinski svet s sejninami svetnikov, članov odborov in komisij ter nadzornega odbora, potem so tu župan ter podžupani, slednjih imamo v Novem mestu kar tri. Nekaj denarja gre iz proračuna tudi direktno za politične stranke, ki imajo zastopnike v občinskem svetu. Ne pozabimo niti na krajevne skupnosti. Zatem so tu plače skoraj stotnije zaposlenih na občini. Potem smo pa že pri javnih zavodih. Največji tozadevni porabniki, ker imajo seveda tudi največ zaposlenih, so vrtci (Ciciban, Pedenjped, Stopiče, Brusnice, Ringaraja, Petrov vrtec), nekaj malega denarja pa se steče tudi v druge občine, kjer imajo naši občani v vrtcih svoje otroke. Denar gre tudi za plače zavodov s področja kulture, za Kulturni center Janeza Trdine, Anton Podbevšek Teater, in posebej veliko za Knjižnico Mirana Jarca. S področja turizma gre denar za zaposlene v novoustanovljenem zavodu Zavod za turizem Novo mesto, s področja izobraževanja gre denar za Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto, zatem je tu področje športa z zaposlenimi v Agenciji za šport. Kar nekaj se za plače odteče v občinski Gasilsko reševalni center. Nekaj malega gre za Razvojno izobraževalni center Novo mesto in tudi za Posvetovalnico za učence in starše, ki je najbrž ena najbolj, kot se reče, nizkoprofilnih ustanov, ki se financirajo iz občine (o njih ne slišimo praktično ničesar), ter za Razvojni center Novo mesto. Morda sem celo še pozabil na kakšno ustanovo, ki tudi dobiva za plače iz občinskega proračuna, a vendarle se mi zdi, da je to vse. Skratka zavodov kot listja in trave, zaposlenih tamkaj pa še več..

Seveda nikakor nemudoma ne moremo reči, da je to preveč ali celo odveč, čeravno je silno veliko, toda nekdo bo ali pa bi že moral presoditi, kdaj je preveč in ali je tega zaposlovanja v občini in njenih ustanovah že preveč ali pa še premalo in bi v resnici za plače dali (radi) še kaj več.
V javnem sektorju tudi ni moč enako kakor recimo v gospodarstvu soditi glede učinkovitosti zaposlenih, ker so nekateri javni servisi vendarle silno pomembni pri oblikovanju človeka (vzgoja, izobraževanje, kultura, šport) ali pa kot občasni ali stalni servisi gospodarstvu oziroma zasebnemu sektorju (gasilci), četudi so lahko le latentno prisotni, pa so lahko njihove koristi silno velike v drugih sektorjih ali pa na daljši rok.

Kakor koli, primerno in dobrodošlo je, da enkrat in čimprej ugotovimo, koliko denarja gre za plače iz občinskega proračuna, da bi nenazadnje preverili ali drži teza, ki jo je na zadnji seji občinskega sveta posebej poudarjeno izrekel svetnik Boris Dular, jaz pa se ne obotavljam nekako izraziti strinjanje s tem, da bo počasi občina le še sama zaradi sebe in da bo kmalu še za gole plače težko zbrala.
Po deležu proračuna, ki ga imajo plače, tega sklepa niti ni moč takoj narediti. Toda ob zavedanju, da mora proračun avtomatsko, brezprizivno financirati nekatere zakonsko določene naloge, je na koncu pač res, da ob tem ostane bore malo za kaj drugega. Brez drugega, denimo brez investicij, vsaj recimo brez investicijskega vzdrževanja, pa si kakega resnega razvoja ali prijetnega bivalnega okolja tu ne gre obetati.

Točnih podatkov glede plač (še) nimam, ker tega ni moč dovolj določno razbrati ne iz proračuna občine, ne iz zaključnega računa občine, pa tudi ne iz poslovnih poročil številnih javnih zavodov.
Na občini bi vendarle morali biti sposobni ta podatek pripraviti, zato bom na naslednji seji občinskega sveta postavil tudi vprašanje v zvezi s tem.

Koliko denarja imamo sploh na razpolago v proračunu? Spremenjen občinski proračun kaže, da si občina letos obeta pridobiti 36,3 milijona evrov prihodkov - s predvideno 2,5 milijona evrov visoko zadolžitvijo vred. Mnogo jih sumi, jaz pa sem zelo odločno med temi, da je ta številka pretirana. Celo sami občinski finančniki pravijo, da je previsoko ocenjena. Realno si novomeška občina sme letos najbrž obetati le približno toliko prihodkov kot lani, torej kakih 28 milijonov evrov. A to so že drugi problemi ...

Torej k plačam in podobnim rečem, ki gredo iz proračuna za leto 2008. Kar bolj taksativno, da ne bo predolgo:
-63.000 evrov je predvidenih za plače občinskih funkcionarjev (plače, drugi osebni prejemki, prispevki), imamo seveda samo enega takega funkcionarja, temu pa se reče župan (proračunska postavka: 01011102, 01011105, 01011107),
-55.000 evrov si bodo letos predvidoma razdelili trije podžupani (proračunska postavka: 01011103),
-80.000 evrov bo šlo za sejnine občinskih svetnikov (proračunska postavka: 01011108),
-54.000 evrov za sejnine članov delovnih teles občinskega sveta (proračunska postavka: 01011109),
-13.000 evrov za sejnine nadzornega odbora (proračunska postavka: 01011111),
-2.485.000 evrov za plače zaposlenih na občini, njihove druge osebne prejemke, prispevke (proračunska postavka: 01011101, 01011104, 01011106)
-97.000 evrov si bodo razdelile politične stranke z zastopniki v občinskem svetu (proračunska postavka: 01084001),
-3.200.000 evrov, številka je približna, bo šlo za stroške dela v vrtcih (Ciciban, Pedenjped,...) (proračunska postavka: več postavk na proračunskem področju "Predšolska vzgoja"), kjer za plače dodatno prispevajo tudi starši,
-582.000 evrov za plače, prispevke in druge prejemke v Gasilsko reševalnem centru (proračunska postavka: 20032001),
-150.000 evrov za krajevne skupnosti, za njihove sejnine (proračunska postavka: 22016001 - sejnine udeležencem odborov),
-106.000 evrov za zaposlene v novomeškem Zavodu za turizem (proračunska postavka: 16047310 - tekoči transferi - sredstva za plače..., sredstva za prispevke...),
-137.000 evrov gre za osebne dohodke v Posvetovalnici za učence in starše (proračunska postavka: 03091201),
-137.000 evrov bi naj šlo tudi za Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto v zvezi s plačami (proračunska postavka: 03094101),
-170.000 evrov proračunskega denarja bodo predvidoma vzele plače v Agenciji za šport (proračunska postavka: 04081001),
-16.000 evrov bomo odrinili za plače v Osnovni šoli Dragotin Kette (proračunska postavka: 03091203) - sicer v osnovnih šolah za plače daje država, pa tudi denimo v Dolenjskem muzeju Novo mesto, Glasbeni šoli Marjana Kozina ...,
-830.000 evrov približno bo šlo za plače v Knjižnici Mirana Jarca (proračunska postavka: 05082001 - sredstva za plače ..., sredstva za prispevke ...),
-175.000 evrov za plače v Kulturnem centru Janeza Trdine (proračunska postavka: 05082002 - sredstva za plače ..., sredstva za prispevke ...),
-194.000 evrov za plače v Anton Podbevšek Teater (proračunska postavka: 05082018),
-30.000 evrov bo šlo za plačo lokalnega koordinatorja na RIC Novo mesto (proračunska postavka: 03095001).

Tako nekako. Morda sem kaj malega pozabil, preveč pa, sem kar prepričan, da ni nič. Za popravke, če bo kdo opozoril na kako napako, sem odprt.

Summa summarum, tako je rad rekel moj profesor biologije na Gimnaziji, tole znese na prst 8,6 milijona evrov.
8,6 milijona evrov damo iz občinskega javnega proračuna po temle grobem izračunu torej za plače, prispevke in podobne reči povezane s stroški dela na občini in njenih zavodih. Vse prej kot malo.

Opozarjam, da podatki niso povsem zanesljivi. So pa daleč od tega, da bi bili kaj prida slabi. A vsaj velikosti razred je brez dvoma pravi. To je dovolj za orientacijo glede tega, v kakšni godlji je novomeška občina. Vse ostalo so nianse.
Ne pozabimo še, da gre marsikje denar za delo ven tudi v obliki plačila študentskega dela, pogodbenega dela ipd. A ne bodimo tudi picajzlasti. Boljše plače se pa itak najde v kakem občinskem javnem podjetju ali d.d., toda tam veljajo druge zakonitosti.

Kakšen delež pa 8,6 milijona evrovo pomeni v občinskem proračunu. No, letos novomeški občinski proračun računa na 36,3 milijona evrov. 8,6 milijona evrov bi torej pomenilo skoraj 24% proračuna. Ker pa je realno, da bo prihodkov letos le 28 milijonov evrov, tako je dejala pred časom tudi občinska finančnica, pa bodo ti stroški za plače v resnici pomenili kar okoli 30% vseh razpoložljivih sredstev občine.

Odgovor na to, ali je to preveč denarja ali premalo, ki se ga namenja za birokratski in tudi ustvarjalni aparat občine, pa naj si izdela vsak sam. Jaz tega odgovora ne poznam. Pri tem pa lahko razsodniku pomaga še pogled v veljavni proračun občine za letošnje leto, kjer se vidi tudi kako zelo veliko ali silno malo denarja gre za kake druge reči, ki so komu pomembne.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

ŠE VEČ ZA PLAČE OBČINARJEV

O tem, da bomo občani, ker se je župan s svojo koalicijo tako odločil, dali več denarja za plače zaposlenih na občini, obenem pa manj za kulturo, šport, izobraževanje, znanost in še kaj.

Zdi se komaj verjetno, a je žal še kako razvidno napisano črno na belem. Občinske finance pokajo po šivih na vseh koncih in krajih. Obenem vidimo, da župan krati finančna sredstva za kulturo, izobraževanje, šport,... Toda zmanjšanje v času pomanjkanja ne velja za vse enako. Ne. Župan v občinskem proračunu celo povečuje sredstva, ki jih namenja plačam zaposlenih.

Spomnimo se seveda, da je Muhič pred volitvami kot eno svojih najbolj razvpitih, a obenem med volivci zelo toplo sprejetih obljub izpostavil, da bo zmanjšal število zaposlenih v občinski upravi za 30 odstotkov, torej za okoli 30 ljudi. Toda danes vidimo, da namesto, da bi za plače občinarjev namenili kakih 30 odstotkov manj, če bi seveda uresničil obljubo o zmanjšanju zaposlenih, župan s svojo koalicijo v občinskem svetu sredstva za plače občinarjev celo močno povečuje S spremembami občinskega proračuna gredo za 21 odstotkov oziroma za 270.000 evrov navzgor. Torej na kar 1.89 milijona evrov. To je preko 5 odstotkov rebalansiranega proračuna. Predvidmo pa lahko, da bodo plače, ker pričakujemo, da bo na prihodkovni strani proračuna na koncu leta v resnici realiziranih, kakor je bilo tudi lani, le kakih 27 milijonov evrov, na koncu dejansko pomenile celo okoli 7% celotnega proračuna. Ne pomnim leta, ko so imele plače občinarjev tako ogromen delež v proračunu. Pa temu sploh ne prištejmo proračunskih stroškov za plače v številnih javnih zavodih.

Ob tem, ko je župan dvignil višino sredstev za plače zaposlenih na občini s spremembo proračuna za 270.000 evrov, pa je recimo sredstva za izobraževanje znižal za dobrih 80.000 evrov, športu je odvzel preko 60.000 evrov, kulturi je odtegnil celo 130.000 evrov. Proračunski postavki "Znanost" je odvzel kar vsa sredstva, tako da je to področje prvič sploh brez kakršnih koli sredstev. Področju mladih je vzel dobrih 4.000 evrov, zdravstvu več kot 50.000 evrov. Celo področju obrti in podjetništva je vzel preko 27.000 evrov. In tako naprej. Za plače pa je vseeno našel denar.

Če bo šlo v taki maniri naprej, bo v ne tako oddalejni prihodnosti občina res samo še sama zaradi sebe.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

PENZIONISTIČNO DELOVANJE

O upokojenih in neupokojenih občinskih svetnikih, ki vendarle poslušajo in govorijo.

Župan je na seji občinskega sveta, ko je razprabva že postajala vroča, dejal, da se počuti že kot upokojenec, zraven pa je še nekaj zamrmral, da bi znali, če se bo pač upokojil, tudi pri njegovi plači kaj prihraniti za občinski proračun. To najbrž ne bi kaj prida pomagalo, četudi nimam nič proti, če se želi tako žrtvovati, sem pa to njegovo poved izkoristil za svojo misel, s katero sem zaključil krajšo kritiko izvajanja občinskega proračuna, pripravljenega rebalansa in nasploh delovanja tega občinskega vodstva. Pa se mu rekel, da ob pogledu na vse nerešene občinske probleme in neizkoriščene priložnosti res izgleda, kakor da bi to občino vodil kak upokojenec. Od aktivnega dela populacije, še posebej pa od tistih na javnih funkcijah, pač terjamo kaj več rezultatov, kot pa jih od tistih, ki so v zasluženem pokoju. Od župana, ki še nji v penziji smemo zahtevati veliko, še posebej če vodi občino, ki se ji reče mestna, ter v okolju, kjer je gospodarstvo nadpovprečno uspešno.

Moja izjava glede penzionistov na občini, ko pogledam nazaj, najbrž ni bila najbolj posrečena, čeprav je bila v kontekstu županovih besed in dejanj in se ozira na upokojenstvo kot na čas zmanjšane aktivnosti. Zato pa sem vendarle zaslišal nekaj gromkih in krepkih nazaj. Tega sem bil po svoje posebej vesel. To imam pač za dokaz, da svetniki in svetnice tudi poslušajo in vmes razmišljajo. Mnogokrat sem, kakor sem tudi tokrat, dejal že marsikaj kritičnega o občini, seveda vedno dokaj dobro argumentiranega, pa se ni odzval ne levi ne desni, ne kdo pred mano ne kdo za mano. Sem se počutil, kakor da govorim v prazno, sam med štirimi stenami, kakor bi govoril nemim, gluhim, zmedenim, nezgovornim. Tudi tokrat sem povedal par krepkih na račun slabega vodenja občine, a se ni zdelo praktično nikomur vredno braniti župana ali zaradi kakega drugega razloga s čim ovreči moje misli in argumente. So se pa zato odzvali na tiste besede v zvezi s penzionističnim vodenjem občine, ki so po svoje itak nepomembne, vstavljene zgolj kot dramski vložek.

Čeravno mi je bilo po svoje žal, ker sem začutil, da bi jih kdo lahko vzel za neumestne, celo žaljive, zato sem se zatem tudi opravičil zanje, sem pa po drugi strani vesel, da sem jih izrekel, saj imam zdaj dokaz, da kolegice svetnice in svetniki vendarle poslušajo, kar govorim. Sklep bi morebiti bil, ni edini možen, mi je pa všeč, da v zvezi z ostalim niso imeli kaj gorkega reči, pa so se obesili na mojo neumnost v zvezi z nevsakdanjo uporabo izraza »upokojenski«. Upokojencem najbrž res ni všeč, če jih kdo kakor koli povezuje z delom novomeškega župana. No, tudi to je ok.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

NEURAVNOVEŠENA OBČINA

O rebalansiranju občinskega proračuna, v katerem je premalo prihodkov, ki so ponavadi plod županskih žuljev.

Na včerajšnji seji občinskega sveta je bila med nekaj ostalimi točkami dnevnega reda obravnavana tudi sprememba letošnjega proračuna občine. Proračun je dokument, v katerem je zapisano, od kje bo denar prišel v občino in za kaj bo porabljen. Porabi se ta denar vedno dokaj zlahka, denar zbrati na kup pa znajo dobro le redki župani. Novomeški ima pri tem žal zelo resne probleme. Za te probleme pa si je našel tudi priročnega krivca. Krivca naj bi bili občini Šmarješke Toplice in Straža, ki sta se pred dvema letoma ločili od novomeške občine, premoženja pa si te tri občine doslej še niso uspele razdeliti. In ker ni razdeljeno premoženje, občini Šmarješke Toplice in Straža še lahko soodločata pri par odločitvah novomeške občine. In novomeški župan to nerešeno delitveno bilanco krivi za večino tega, kar se dandanes slabega godi v novomeški občini – od tega, da je silno oskubljen denar za številna društva na področju športa, kulture, sociale, do denimo tega, da se nič pametnega ne dogaja v zvezi z razvojem za prihodnost te občine pomembnih projektov.

V uvodu včerajšnje seje občinskega sveta je župan Muhič, seveda sploh ne prvič, upam pa, da tokrat vendarle zadnjič, torej spet povedal, da gre krivdo za slabo stanje občinskih financ in s tem občine nasploh, pripisati dejstvu, da še vedno ni rešen problem delitvene bilance z občinama Šmarješke Toplice in Straža. Tule se ne velja pretirano zapletati v dejstvo, da je za nerešeno situacijo še najbolj odgovoren prav župan, ki v skoraj dveh letih tega problema še ni uspel dati ad acta, velja pa jasno povedati, da je povsem neprimerno in celo demagoško krivdo za vse mogoče probleme napriti tej ubogi delitveni bilanci. Zakaj? Enostavno zato, ker je teža problema v odnosu do občinskega proračuna bistveno manjša, kot to prikazuje župan.

Prihodkovni del občinskega proračuna ima par deset postavk, kjer se beleži priliv denarja v občino. Med temi postavkami so zgolj tri postavke povezane z delitveno bilanco. Bil sem dovolj prepričan v to že prej, a sem zavoljo utrditve prepričanja glede tega na seji Odbora za okolje in prostor, ki je bila v torek, povprašal tudi gospo, ki vodi občinski Oddelek za finance, ki ji mora biti jasno vse v zvezi s proračunom. Pritrdila je temu oziroma tudi sama jasno povedala, da so te tri postavke, na katere zaradi nerešene delitvene bilance med tremi občinami ni zadovljivih prilivov, le:
-prihodki od prodaje zgradb in prostorov,
-prihodki od prodaje stavbnih zemljišč
-najeti dolgoročni krediti.
To je vse. Te tri proračunske postavke pomenijo dobrih deset odstotkov prilivov občinskega proračuna, pri čemer je ta delež nekaj večji še posebej zaradi bogati dimenzionirane postavke glede zadolževanja, saj je župan letos želel najeti kar za 2,5 milijona kreditov. In le tolikšna, torej največ dobrih deset odstotna in prav nič večja more biti odgovornost nerešene delitvene bilance med občinami za slabo poslovanje novomeške občine. Vse ostalo je res navadno natolcevanje. Ostane pa nemajhnih devetdeset odstotkov!

Torej bo treba kje drugje najti krivdo za dejstvo, da je po dveh tretjinah leta proračun na prihodkovni strani realiziran le 45%. Pa še toliko predvsem zahvaljujoč davčnim prihodkom proračuna, kjer so stvari povsem neodvisne od kratkoročne politike občine oziroma so odvisne bolj ali manj predvsem od politike države. Tako je s tega naslova občina dobila kar 61% načrtovanih sredstev, kar je več kot spodobno.
Na drugi strani so prihodki, ki so odvisni od kvalitete dela občine oziroma župana smešno nizko realizirani. Prihodkovna postavka »Donacije« je recimo po že navedenih dveh tretjinah leta realizirana v zgolj 4%, z drugimi besedami povedano je župan uspel v osmih mesecih leta v proračun pripeljati le 1000 evrov donatorskih sredstev. Vsi vemo, kako z bogato donacijami oskrbuje občinski proračun oziroma občinske projekte ljubljanski župan. Novomeški je tu žal precej drugačen. Prihodkovna postavka »Prejeta sredstva iz Evropske unije« pa je celo na 0% realizacije. Torej še niti enega evra s strani Evrope doslej. Tu občino močno prekaša celo kako novomeško društvo in marsikatero podjetje, na kar je na seji opozoril tudi Franci Kek. Podobno smešno-žalosten rezultat je še na več drugih postavkah na prihodkovni strani proračuna. A naj si bralec to raje ogleda kar sam v navedenem odloku.

Torej ne le, da je župan kriv, da še po skroaj dveh letih ni uspel razdeliti premoženja z občinama Straža in Šmarješke Toplice, čeprav je imel v zvezi s tem kar nekaj pobud in idej s strani svetnikov občinskega sveta, ne le, da je itak storil premalo, da bi od teh občin za prodajo kakega premoženja dobil soglasje, če že pač ni rešene delitvene bilance, pač pa je sedaj menda jasno, da za žalostno stanje novomeškega proračuna vendarle nerešena delitvena bilanca sploh ni kaj prida kriva. Kje je krivda, je menda vsakemu, ki hoče razumeti, jasno.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

ZGLEDNA MESTA: KESZTHELY (2.)

Novo mesto morda res nima kaj prida veliko športnikov, ki so tekmovali na olimpijskih igrah, vendarle pa bi smeli pričakovati, da je na te vendarle ponosno, tako kot je denimo ponosno mesto Keszhtely na svoje do te mere, da je njihova imena in dosežke predstavilo na plošči v mestnem parku.

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografije: Kezsthely ob Blatnem jezeru na Madžarskem, 13. september 2008)

ZGLEDNA MESTA: KESZTHELY (1.)

Keszthely je eno od treh najbolj popularnih mest ob madžarskem Blatnem jezeru, poleg Siofoka in Balatonfureda. Od Novega mesta je oddaljeno le dobre tri ure vožnje z avtom. Živahno je v poletni turistični sezoni, ko tam mrgoli turistov, v preostalem delu leta pa je bolj umirjeno. Vseeno nudi nekaj kulinaričnih užitkov z golažem, paprikašem in tokajem ob zvokih glasbe s cimbal, ogled gradu Festetics, katerega od muzejev ter seveda kopanje v Blatnem jezeru ali vsaj izlet z ladjico. Kdor ima presežek časa, pa si lahko tam kupi še Rubikovo kocko, Rubik je kajpada Madžar, njegova kocka pa najbrž ena v osemdesetih najbolj popularnih zadevščin, ter se z njo malce pozabava ali pa izgubi kak živec.

Keszthely je tudi mesto, ki je pobrateno z nekaterimi mesrti po Evropi, tudi denimo s Piranom. Tako kot je z mesti po Evropi, denimo z Brescio, Villafranco del Penedes, Langenhagnom, Torunom in še kakšnim pobrateno tudi Novo mesto. Razlika je le v tem, da Novo mesto to skorajda skriva, Keszthely pa to javnosti predstavlja tudi s preprosto, a dovolj pričevalno ureditvijo na obali jezera.

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografije: Kezsthely ob Blatnem jezeru na Madžarskem, 13. september 2008)

MESTNI DELČKI: TLAK

tlakovanje v arkadnem hodniku na Glavnem trgu; 7. september 2008


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

1000 BESED: STANOVANJE NA IN OB REKI

Reka Krka s plovilom in nov stanovanjski blok ob reki, 31. avgust 2008

MESTNI DELČKI: TLAK

tlak v podhodu na Rozmanovi ulici; 7. september 2008

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

ZGLEDNA MESTA: PIRAN (2.)

Tudi iz najbolj banalnih stvari v banalnem prostoru lahko nastane umetnina. To je dokazal del umenikov, ki so včeraj ustvarjali na kiparski koloniji v Piranu, na primeru kamnov, ki sicer nametani ležijo med morjem in mestom kot valobran.

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

(Fotografije: Piran, 6. september 2008)

1000 BESED: KNJIŽNICA ALI ŽITNICA

Knjižnica Mirana Jarca. Rozmanova ulica, 29. avgust 2008

1000 BESED: DOSTAVA PO DOMAČE

Glavni trg, 3. september 2008

MESTNI DELČKI: VITRAŽ

vitraž v oknu južnega pročelja cerkve svetega Nikolaja (škofijska cerkev, prej kapiteljska cerkev), 2. september 2008

Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

MESTNI DELČKI: SONČNA URA

sončna ura na cerkvi svetega Nikolaja (škofijska cerkev, prej kapiteljska cerkev), 1. september 2008


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com

ZGLEDNA MESTA: POREČ (1.)

Mini golf je priljubljena igra, družabna igra, ki pa je tudi neke vrste šport. Gre za igro, ki omogoča tekmovanje s samim seboj, pa tudi s sotekmovalci. Poligon za mini golf je najti marsikje, turistični kraji pa praviloma niso brez tega. Igriščem za mini golf se rado pridružijo mize za namizni tenis ter balinišče.

V Novem mestu igrišča za mini golf ni, je pa pred leti že bilo tik pred tem, da bi ga uredili na Loki – na ravnem delu območja med igrišči, območjem Upravne enote in VŠUP. Pa tedaj do izvedbe ni prišlo, kakšnih resnih zadržkov, da bi se to zgodilo, pa tudi danes ni. Ureditev tudi ne terja večjih finančnih sredstev, terja pa razmislek o oskrbniku, ki nenazadnje skrbi za red na površini oziroma v morebitnem večjem športnem parku, kakor tudi za izposojo žogic, palic ...


Tomaž Levičar

Mestni svetnik

www.levicar.si@gmail.com

(Fotografije: Poreč – otok Sveti Nikola, 31. avgust 2008)

ZGLEDNA MESTA: MALMÖ (1.)

Malmö je v svetu zadnjih nekaj let posebej znan kot mesto, s katerim se na eni strani stika veličastni Oresund Bridge, ter kot mesto, kjer je ena od arhitektur slavnih arhitektov, t.i. starhitects, saj je tu eno od svojih del, to sedaj nosi ime Turning Torso, postavil španski arhitekt Santiago Calatrava. A take reči, namreč veličastne zgradbe in arhitekture zvezdniških arhitektov, za Novo mesto najbrž še nekaj časa ne bodo dosegljive. Imajo pa v Malmöju med ostalim tudi atraktiven skate park, ki so ga zgradili nedaleč od Calatravine zgradbe, kjer mladi izvajajo vratolomne trike podnevi in ponoči. To pa je nekaj, kar tudi Novo mesto zmore, če seveda želi. V Novem mestu je od leta 2003 na Loki urejen manjši skate park. Ker pa bi naj vse stvari vsaj počasi napredovale, bo pri razvoju skate parka nekega dne zagotovo dober model tudi malmoški skate park.



(Fotografije: Malmö, 10. avgust 2008)