Na 24. seji občinskega sveta, ki je bila 24. septembra 2009, sem ob točki »Pobude in vprašanja« izpostavil naslednje:
1. REKLAMNA MESTA NA LJUBLJANSKI CESTI - pobuda
Vzdolž Ljubljanske ceste je nameščeno skoraj nepregledno število različnih mest za oglaševanje. S strani poznavalcev je ocenjeno, da jih je nemajhen del nameščenih celo nelegalno - denimo: od skoraj 90 jumbo panojev naj bi jih skoraj tretjina bila nelegalnih.
Zato predlagam, da občinski inšpektorat naredi natančen pregled stanja tovrstnih površin oziroma objektov (jumbo panoji, reklamni stebri, city lighti, obešanke javne razsvetljave, oglasi za lastne potrebe ipd) ter ugotovi, katera izmed njih so postavljena skladno s predpisi oziroma pogodbami (koncesije, zakoni ter občinski odloki s področja oglaševanja, urejanja prostora in tudi javnih cest) ter da pri neustrezno nameščenih nemudoma ukrepa. V kolikor inšpektorat v kakem izmed primerov ocenjuje za dobrodošlo, naj pri pregledu oziroma vzpostavljanju reda sodeluje z republiškimi inšpektorji ter upravljavcem državnih odsekov cest.
Prosim, da na naslednji seji inšpektorat predstavi natančen pregled stanja – število zaznanih oglasnih mest po posameznih vrstah, lastnik, pravna podlaga za namestitev oz. skladnost ali neskladnost oglasnega mesta z zakonodajo).
Podobni pregledi so smiselni tudi na drugih mestnih predelih.
2. KRITERIJI ZA OGLASNA MESTA - vprašanje
Prosim za podatek, po kakšnih kriterijih občina dovoljuje namestitev oglaševalskih površin (jumbo panoji, reklamni stebri, city lighti, transparenti,…) na območju občine, posebej pa v mestu in mestnem jedru, kajti glede na stanje v prostoru, kjer je oglasnih površin enormno število na najrazličnejših mestih, se zdi, da je področje povsem brez regulacije. Po kakšnih strokovnih kriterijih v povezavi z varnostjo v prometu in urejenostjo prostora se občina torej odloča za odrejanje števila oglasnih površin in njihovih konkretnih lokacij?
3. KOSTANJI NA ŠANCAH TER OBZIDJE - pobuda
Ob sprehajališču Na šancah na občinski parceli stoji kostanj, za katerega bi po laični oceni lahko dejali, da je nevitalen, posušen. V kolikor je temu dejansko tako, predlagam, da se ga čim prej odstrani, da ne bi prišlo do nesreče oziroma poškodb zaradi padlih vej.
Ob tem prosim še za podatek, ali in kdaj namerava občina nekdaj kontinuiran kostanjev drevored ob obzidju Na šancah obnoviti. Kakšne so v zvezi s tem smernice ZVKD?
Prav tako pa me zanima, kako poteka projekt prenove obzidja, ki ioma že par let postavko v proračunu, na terenu pa ni opaziti sanacije stanja.
4. OBMOČJE GRADU GRM – ODKUP ZEMLJIŠČ IN OPPN – vprašanje
Občina je pred časom izrazila interes, da odkupi zemljišča okoli gradu Grm. Zanima me, kaj se trenutno dogaja v zvezi s tem ter kakšno je v zvezi z zadevo stališče trenutnega lastnika gradu in zemlje, je ta pripravljen zemljo prodati, po kakšni ceni oziroma pod kakšnimi pogoji, kdaj,…
Prosim tudi za podatek, kako je trenutno s pripravo OPPN za območje gradu Grm?
5. KANDIJSKI MOST IN DVOSMERNI PROMET – vprašanje
Glede na zapise v medijih, ki so se pojavili pred kratkim, in v katerih nekateri oporekajo ustreznosti vodenja dvosmernega prometa za motorna vozila po Kandijskem mostu, prosim za jasen podatek, ali je glede na tehnične karakteristike mosta po njem v oziru na aktualno zakonodajo dopusten tak promet ali ni ter kakšni so mininalni pogoji za vodenje dvosmernega motornega prometa po mostovih, kjer je hitrost omejena na 30 km/h.
6. VINOTEKA NA GLAVNEM TRGU 24 – vprašanje
Zavod za turizem je že v letu 2008 zastavil ureditev vinoteke v pritličju stavbe Glavni trg 24, pri čemer pa je bojda prišlo do nasprotovanj služb za varstvo kulturne dediščine.
Zanima me, če so stališča akterjev sedaj že usklajena oziroma če so se prilagodili projekti, predvsem pa, kdaj bo ta načeloma zagotovo dobrodošel projekt dokončan.
7. MORDAXOVO SPREHAJALIŠČE DO GOTNE VASI – ponovitev vprašanja
Prosim za podatek, kako napreduje projekt ureditve sprehajališča ob potoku Težka voda od Regrče vasi (zaključek obstoječe poti) do Gotne vasi.
Že pred časom sem dejal, da so, kolikor je meni znano, lastniki zemljišč, po katerih naj bi sprehajališče bilo urejeno, projektu načeloma naklonjeni ter da so ga po ureditvi medsebojnih razmerij, kar je najbrž zdaj že urejeno, v pasu neposredno ob potoku pripravljeni s služnostno pogodbo ali celo prodajo odstopiti MO NM za potrebe ureditve poti. Glede na to, da ne gre za finančno zahteven projekt, hkrati pa za projekt, ki bi prinesel precejšnjo novo kvaliteto okoliškim prebivalcem (Gotna vas, Jedinščica, Regrča vas, Šmihel, Grm…), je zagotovo vreden napora občine.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
ponedeljek, 12. oktober 2009
sobota, 3. oktober 2009
nedelja, 27. september 2009
torek, 22. september 2009
REKLAMNE ULICE
O novomeškem prostoru, preplavljenem z reklamami.
Ob novomeški Ljubljanski cesti lahko te dni naštejemo skoraj 90 tako imenovanih reklamnih jumbo panojev oziroma billboardov. Spremlja jih že na prvi pogled še bistveno številčnejša in tudi zato neprešteta množica ostalih reklamnih sporočil. Za par kilometrov dolg cestni odsek je to naravnost neverjetna številka. Vprašanje, če bi kje v Sloveniji našli kaj temu podobnega. Najbrž ne. Kaj vse te podobe, katerih namen je seveda pritegniti pozornost voznikov, kolesarjev, pešcev pomenijo za varnost v prometu, ni treba posebej razglabljati, ustreznejše pa je vprašanje, kdo in zakaj je sploh dovolil namestiti tako neverjetno količino oglasnih površin v obcestni prostor. Ljubljanska cesta je deloma državna, deloma pa občinska cesta in ni znan kak akt, ki bi omogočal namestiti vse to. Celo nasprotno je, težko je najti akt, ki dovoljuje tako nepremišljeno, škodljivo poseganje v prostor. Še več, poznavalci ocenjujejo, da je zgolj med navedeno množico jumbo panojev kar tretjina njih nameščena povsem nelegalno že z vidika spoštovanja občinskih predpisov, ki urejajo trženje tovrstnih površin. Koliko od teh reklamnih površin je skladnih z zakonodajo, ki ureja javne ceste, in koliko jih je skladnih s prostorskimi akti, pa zna biti vprašanje, ki bi še dodatno razgalilo neustreznost početja. Da jih je le malo skladnih z zdravo pametjo, pa je jasno skoraj vsakomur. Morda kvečjemu kakemu državnemu in občinskemu uradniku, ki na tako stanje ne reagirajo, to ni jasno. Nekaj več razuma v zvezi s tem bi pač bilo na mestu.
Ob novomeški Ljubljanski cesti lahko te dni naštejemo skoraj 90 tako imenovanih reklamnih jumbo panojev oziroma billboardov. Spremlja jih že na prvi pogled še bistveno številčnejša in tudi zato neprešteta množica ostalih reklamnih sporočil. Za par kilometrov dolg cestni odsek je to naravnost neverjetna številka. Vprašanje, če bi kje v Sloveniji našli kaj temu podobnega. Najbrž ne. Kaj vse te podobe, katerih namen je seveda pritegniti pozornost voznikov, kolesarjev, pešcev pomenijo za varnost v prometu, ni treba posebej razglabljati, ustreznejše pa je vprašanje, kdo in zakaj je sploh dovolil namestiti tako neverjetno količino oglasnih površin v obcestni prostor. Ljubljanska cesta je deloma državna, deloma pa občinska cesta in ni znan kak akt, ki bi omogočal namestiti vse to. Celo nasprotno je, težko je najti akt, ki dovoljuje tako nepremišljeno, škodljivo poseganje v prostor. Še več, poznavalci ocenjujejo, da je zgolj med navedeno množico jumbo panojev kar tretjina njih nameščena povsem nelegalno že z vidika spoštovanja občinskih predpisov, ki urejajo trženje tovrstnih površin. Koliko od teh reklamnih površin je skladnih z zakonodajo, ki ureja javne ceste, in koliko jih je skladnih s prostorskimi akti, pa zna biti vprašanje, ki bi še dodatno razgalilo neustreznost početja. Da jih je le malo skladnih z zdravo pametjo, pa je jasno skoraj vsakomur. Morda kvečjemu kakemu državnemu in občinskemu uradniku, ki na tako stanje ne reagirajo, to ni jasno. Nekaj več razuma v zvezi s tem bi pač bilo na mestu.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
(Fotografija: Ljubljanska cesta, 31. julij 2009)
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
(Fotografija: Ljubljanska cesta, 31. julij 2009)
ponedeljek, 21. september 2009
ZGLEDNA MESTA: MALI LOŠINJ (1.)
Šah je starodavna igra, ki se lahko igra tudi javnosti na očeh, sploh tam, kjer imajo kako veliko šahovnico z velikimi figurami, ko šah ni le igra za modre, ampak tudi za močne.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
(Fotografije: Mali Lošinj – Sunčana uvala, september 2009)
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
(Fotografije: Mali Lošinj – Sunčana uvala, september 2009)
nedelja, 20. september 2009
ZGLEDNA MESTA: VELI LOŠINJ (1.)
Hišne številke so lahko uradno dolgočasne, lahko pa so, pri tistih, ki malce skrenejo s poti, tudi bolj domiselne, privlačne, umetelne.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
(Fotografije: Veli Lošinj, september 2009)
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
(Fotografije: Veli Lošinj, september 2009)
nedelja, 30. avgust 2009
DŽUNGLA OGLASOV
O še enem nelegalnem načinu opozarjanja nase.
Kakor mislim, da bi bilo treba ukiniti zoološke vrtove in vsakršne odvode teh, torej tudi človeške pojave, ki so nekoč morda po mestu razkazovale medvede, kakor boljk novodobne, ki prihajajo z anakondami, se mi zdi, da v mesto ne sodi niti pretirana džungla oglasnih površin. In mest, kakršno je Novo mesto, ki je z oglasnimi površinami naravnost preplavljeno, ni veliko. Če sploh še kakšno podobno. Vsekakor pa v Novem mestu ni težko dobiti legalne površine za oglaševanje, pa naj si bo na billboardu, na city panojih, na city lightih, obešenkah javne razsvetljave, na transparentih in morda še čem. Površin je dovolj, pravila so znana, cene tudi. Očitno pa to ni ustrezno in ne zadostno za razne cirkuse in podobne občasne zabavljače, bolj ali manj obskurne sorte, ki jih pot zanese v dolenjsko prestolnico. Tudi tokratni »cirkusantje« z ankondami, ki so po mojem zreli tudi za kak veterinarski inšpektorat, so taki, da jim obilje oglasnih površin ni bilo dovolj, pač pa so se razobesili po vseh možnih kandlabrih, omaricah, ograjah ... Vsekakor so zato zreli za občinskega inšpektorja, da jim napiše kako kazen za nepravilno oglaševanje. Če je ta opravil svojo nalogo, pa je drugo vprašanje. 
Anakonda rabi več prostora:
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
(Fotografije: Novo mesto, 30. avgust 2009)
Kakor mislim, da bi bilo treba ukiniti zoološke vrtove in vsakršne odvode teh, torej tudi človeške pojave, ki so nekoč morda po mestu razkazovale medvede, kakor boljk novodobne, ki prihajajo z anakondami, se mi zdi, da v mesto ne sodi niti pretirana džungla oglasnih površin. In mest, kakršno je Novo mesto, ki je z oglasnimi površinami naravnost preplavljeno, ni veliko. Če sploh še kakšno podobno. Vsekakor pa v Novem mestu ni težko dobiti legalne površine za oglaševanje, pa naj si bo na billboardu, na city panojih, na city lightih, obešenkah javne razsvetljave, na transparentih in morda še čem. Površin je dovolj, pravila so znana, cene tudi. Očitno pa to ni ustrezno in ne zadostno za razne cirkuse in podobne občasne zabavljače, bolj ali manj obskurne sorte, ki jih pot zanese v dolenjsko prestolnico. Tudi tokratni »cirkusantje« z ankondami, ki so po mojem zreli tudi za kak veterinarski inšpektorat, so taki, da jim obilje oglasnih površin ni bilo dovolj, pač pa so se razobesili po vseh možnih kandlabrih, omaricah, ograjah ... Vsekakor so zato zreli za občinskega inšpektorja, da jim napiše kako kazen za nepravilno oglaševanje. Če je ta opravil svojo nalogo, pa je drugo vprašanje.
Obilje novomeških oglasnih možnosti (billboard, city light, obešanke na drogovih javne razsvetljave, tam tam panoji ...):
Anakonda rabi več prostora:
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
(Fotografije: Novo mesto, 30. avgust 2009)
ODDAJA DOMA, NAJEMA PRI SOSEDU
O knjižnični izložbi.
Novomneška knjižnica ima sicer veliko in lepo zgradbo, ob ulicah, ki jo obdajajo pa vendarle nima kaj prida oken, ki bi lahko služila za izložbo knjižničnega dela. Pravzaprav imajo le eno takšno, ob Rozmanovi ulici. In to so oddali občinski filrmi Zarja. Mimo problema, da ni najbolj smotrno v mestno jedrom vsaj ne na imenitnejše lokacije, umeščati take pisarniške dejavnosti kot je Zarjina, se vendarle zdi čudno predvsem to, da knjižnica prostor, ki bi ga lahko izkoristila za svojo dejavnost ali vsaj promocijo svoje dejavnosti, odda, medtem pa le par korakov naprej, v zasebni hiši gostuje z svojo izložbo, kakršno bi seveda mogla urediti pri sebi, pač točno tam, kjer je prostor oddala. Upajmo, da ima reč vsaj kak ekonomski smoter. 
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
(Fotografiji: Rozmanova ulica, 30. avgust 2009)
Novomneška knjižnica ima sicer veliko in lepo zgradbo, ob ulicah, ki jo obdajajo pa vendarle nima kaj prida oken, ki bi lahko služila za izložbo knjižničnega dela. Pravzaprav imajo le eno takšno, ob Rozmanovi ulici. In to so oddali občinski filrmi Zarja. Mimo problema, da ni najbolj smotrno v mestno jedrom vsaj ne na imenitnejše lokacije, umeščati take pisarniške dejavnosti kot je Zarjina, se vendarle zdi čudno predvsem to, da knjižnica prostor, ki bi ga lahko izkoristila za svojo dejavnost ali vsaj promocijo svoje dejavnosti, odda, medtem pa le par korakov naprej, v zasebni hiši gostuje z svojo izložbo, kakršno bi seveda mogla urediti pri sebi, pač točno tam, kjer je prostor oddala. Upajmo, da ima reč vsaj kak ekonomski smoter.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
(Fotografiji: Rozmanova ulica, 30. avgust 2009)
četrtek, 30. julij 2009
NAFARBANI
O spet pobarvanem delčku staromestne fasade in o odsotnosti občutka za podobo mestnega jedra in zgradb v njem.
Ignoranca, še bolj pa aroganca sta prilično neljubi človeški lastnosti. Priča smo jima neredko tudi v našem okolju. Prva se kaže kot odsotnost poznavanja preteklosti, smislov in smotrov ali celo zgolj kot nepoznavanje elementarne spodobnosti. Variacij nevednosti je seveda še nešteto. Aroganca pa je morda celo nekaj hujši fenomen, ki je pri nas sploh ne redko kaže v smislu izigravanja jasnih pravil obnašanja. Aroganci ponavadi bolj podležejo oni, ki niti niso pretirani ignoranti. Da marsikdo ne želi, da zanj velja, kar sicer terja od soseda in ostalih, pač ni redek pojav.
In tako smo danes na Rozmanovi cesti sredi starega mestnega jedra mogli naleteti na par pobičev, ki so veselo in pridno farbali glavno pročelje ene od staromestnih hiš. Po svoje je seveda lepo, da se kdo še spravi pomlajevati in nečaloma olepševati pročelja bajt v starem mestnem jedru. Vendarle pa stavim, da sta prav v tem primeru hodili ignoranca in aroganca z roko v roki.
Prva se je izrazila skozi dejstvo, da je naročnik, morda pa je bil to celo kar sam izvajalec, očitno dovolj arbitrarno izbral barvni odtenek, zdi se, da je nekje iz sladoledarske barvne palete. Najbrž je bila temu ustrezna tudi kvaliteta barve. To počakajmo in bomo videli, kdaj se bo začela lupiti. Dovolj o zadevi pa pove tudi dejstvo, da so se spravili le na slabo četrtino fasade, ostalo jih očitno za izblikovanje njihovega lika in dela pač sploh ne briga. Vsak ima le svoj kotiček, pardon, kos fasade. Zanimivo bi bilo videti, če bi se vsak izmed uporabnikov te hiše spravil po svoje prebarvati »svoj« del fasade. No, druga, torej aroganca, pa se je izrazila skozi to, da naročnik stoprocentno ni šel do varuhov kulturne dediščine in se tam, kakor bi pač moral, pozanimal kateri odtenek katere barve izbrati za tak posel. Njemu to pač ni treba.
Seveda, medtem ko so nekateri celo v zadnjem obdobju šli skozi ustrezen, četudi ne vedno enostaven proces prenove hiš in pročelij, drugi raje zaobidejo pot, ki je predvidena, ter nevedno naredijo, kar sicer najbrž mislijo, da je prav. Vsaj prav za njih.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
(Fotografija: Rozmanova 12, 30. julij 2009)
Ignoranca, še bolj pa aroganca sta prilično neljubi človeški lastnosti. Priča smo jima neredko tudi v našem okolju. Prva se kaže kot odsotnost poznavanja preteklosti, smislov in smotrov ali celo zgolj kot nepoznavanje elementarne spodobnosti. Variacij nevednosti je seveda še nešteto. Aroganca pa je morda celo nekaj hujši fenomen, ki je pri nas sploh ne redko kaže v smislu izigravanja jasnih pravil obnašanja. Aroganci ponavadi bolj podležejo oni, ki niti niso pretirani ignoranti. Da marsikdo ne želi, da zanj velja, kar sicer terja od soseda in ostalih, pač ni redek pojav.
In tako smo danes na Rozmanovi cesti sredi starega mestnega jedra mogli naleteti na par pobičev, ki so veselo in pridno farbali glavno pročelje ene od staromestnih hiš. Po svoje je seveda lepo, da se kdo še spravi pomlajevati in nečaloma olepševati pročelja bajt v starem mestnem jedru. Vendarle pa stavim, da sta prav v tem primeru hodili ignoranca in aroganca z roko v roki.
Prva se je izrazila skozi dejstvo, da je naročnik, morda pa je bil to celo kar sam izvajalec, očitno dovolj arbitrarno izbral barvni odtenek, zdi se, da je nekje iz sladoledarske barvne palete. Najbrž je bila temu ustrezna tudi kvaliteta barve. To počakajmo in bomo videli, kdaj se bo začela lupiti. Dovolj o zadevi pa pove tudi dejstvo, da so se spravili le na slabo četrtino fasade, ostalo jih očitno za izblikovanje njihovega lika in dela pač sploh ne briga. Vsak ima le svoj kotiček, pardon, kos fasade. Zanimivo bi bilo videti, če bi se vsak izmed uporabnikov te hiše spravil po svoje prebarvati »svoj« del fasade. No, druga, torej aroganca, pa se je izrazila skozi to, da naročnik stoprocentno ni šel do varuhov kulturne dediščine in se tam, kakor bi pač moral, pozanimal kateri odtenek katere barve izbrati za tak posel. Njemu to pač ni treba.
Seveda, medtem ko so nekateri celo v zadnjem obdobju šli skozi ustrezen, četudi ne vedno enostaven proces prenove hiš in pročelij, drugi raje zaobidejo pot, ki je predvidena, ter nevedno naredijo, kar sicer najbrž mislijo, da je prav. Vsaj prav za njih.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
(Fotografija: Rozmanova 12, 30. julij 2009)
Naročite se na:
Objave (Atom)