OBČINSKI PROSTORSKI NAČRT - PRIPOMBE

O mojih pripombah in predlogih v zvezi z občinskim prostorskim načrtom.

V fazi javne razgrnitve je dopolnjeni osnutek Občinski prostorskega načrta. Včeraj sem na seji Odbora za okolje in prostor novomeškega občinskega sveta predstavil nekaj svojih pripomb in predlogov v zvezi s tem dokumentom, nanašajo pa se na strateški in izvedbeni del dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta. Tudi tu jih sedaj predstavljam.
Vir: Dopolnjeni osnutek občinskega prostorskega načrta


Strokovne podlage
V gradivu je navedeno, da so bile ob pripravi dokumenta pripravljene številne strokovne podlage. Glede na to, da nisem opazil, da bi bile dostopne javnosti, tudi jaz jih nisem uspel pridobiti, in glede na to, da so bile financirane z občinskimi, javnimi sredstvi, predlagam, da se jih nemudoma in v celoti objavi na spletni strani novomeške občine. S tem bodo širši javnosti predočeni podatki, na katerih verjetno sloni izdelava prostorskega akta, podatki iz njih pa bodo strokovni in splošni javnosti koristni tudi pri bodočem odrejanju razvoja občine in bodo lahko dvignili nivo debate o javnih zadevah v Novem mestu.

Definicija pojmov
V dokumentu se pojavlja vrsta pojmov, od katerih so nekateri že definirani v prostorski in podobni zakonodaji, ter jih takšne seveda velja prevzeti, nekateri pojmi pa tovrstnih virov definicij nimajo, zato v izogib nepotrebnim nejasnostim ali vsaj v smislu manjše verjetnosti le-teh v kasnejših postopkih (priprava OPPN, priprava projektov za gradbeno dovoljenje oziroma izdaja dovoljenj) predlagam, da se pomembni pojmi, ki se v dokumentu pojavljajo, definirajo na samem začetku odloka. S pomočjo tega bo prostorski akt lažje služil uresničevanju predvidenih ciljev in preprečeval deviantno obnašanje pri razvoju prostora.
Posebno pozornost naj se nameni tudi definiciji sila problematičnih terminov, kot so denimo "praviloma", "izjemoma", "pretežno", »smiselno upoštevanje«, »splošna oziroma kakovostna podoba«, »izstopanje«, »se zlasti varujejo«, »krhke, lomljive vrste drevja«, »avtohtona vegetacija«, »močnejši barvni toni« etc etc.

Preprečevanje legalnih ekscesov v prostoru
Predlagam, da pripravljavci dokumenta z dovolj jasnimi določbami in morebiti kar s preskusi onemogočijo t.i. »legalne prostorske ekscese«, ki so pogosto posledica prav ne dovolj jasnih, ne nedvoumnih določb, ki jih investitorji izkoristijo kot "luknje v predpisu" za uveljavitev rešitev, kakršne niso v duhu dokumenta. Gre za tip ekscesov, kakršni so denimo pozidava obrežij vodotokov preko nadomestnih gradenj (primer: Brik v Kandiji), gradnja v območju pomembnih vedut na mesto in posebej na mestno jedro ter obstoječe dominante v prostoru, nameščanje začasnih objektov (znane so denimo polemike glede umeščanja cirkusa), uporaba neprimernih, kričečih barv za pročelja, neenovitost streh v barvi, naklonu,… na območjih, kjer bi bila enovitost kvaliteta, ...

Javni projekti
Dokument predvideva uresničitev številnih projektov, ki se bodo financirali z javnimi sredstvi oziroma bosta občina in država njun nosilec. Zaradi boljšega načrtovanja razvoja in zaradi vsaj grobe ocene ekonomske izvedljivosti tega prostorskega akta v zamišljenem časovnem horizontu predlagam, da občinske službe pripravijo evidenco "javnih" projektov, kot so vrtci, šole, igrišča, ceste in ostala infrastruktura, parki, plovna pot itd ter naredijo vsaj grobo oceno stroškov zanje. Podatek nam bo služil za delno oceno realnosti in uresničljivosti predstavljenega načrta.

Staro mestno jedro
Poleg določb, ki se jih prevzema iz obstoječega PUP, je treba v območju starega mestnega jedra (lahko pa tudi nasploh v občini) opredeliti tudi določbe, ki bodo preprečevale znane in predvidljive neprimernosti v prostoru. Velja denimo opredeliti pogoje za nameščanje naprav, ki so plod sodobnosti in ki praviloma dobivajo prostor na objektih neoziraje se na njihov kulturno-zgodovinski pomen, vedute itd, hkrati pa doslej niso podlegli urbanističnim predpisom oziroma niso bili dovolj usmerjani … Gre za naprave oziroma posege tipa: satelitske in ostale antene, pokrovi revizijskih jaškov, nadstreški, kioski, stojnice, lokacije in oblika posod za odpadke, gostinski vrtovi, ostala urbana oprema, omarice za plin, zunanji deli klimatskih naprav, oglasne in info table, zračni vodi elektrike, … (lokacija, velikost, oblika, material, barve, …)

Podaljšanje in urejanje plovne poti
Pri določbah glede plovne poti manjka možnost ureditve vstopno-izstopnega mesta pod Kandijskim mostom, kar je sicer znana namera novomeškega Zavoda za turizem, potrebno pa je opredeliti tudi lokacijo pristanišča (predlagam, da v dogovoru z aktualnim izvajalcem plovbe).
Predlagam tudi, da se iz uredbe o plovbnem režimu prevzamejo tudi oblikovalski pogoji urejanja pristanišča in vstopno-izstopnih mest, saj so bili dorečeni skupaj s strokovnimi inštitucijami, ter da se razmisli oziroma opredeli do vprašanja podaljšanja plovbnega območja v bodoče dolvodno do Mačkovca (in denimo tudi gorvodno do vasi Loke) - kar bo seveda treba uskladiti tudi z uredbo oziroma njeno morebitno spremembo, da bi promet tamkaj lahko dejansko sploh potekal.
Gradnjo mostov na aktualnem in dolgoročno predvidenem plovbnem območju je treba prilagoditi potrebam plovbe. To se nanaša predvsem na ustrezen svetli profil med vodno površino (najvišji vodostaj) in konstrukcijo mosta.

Območje vodnih športov
Ocenjujem, da je na reki Krki treba predvideti tudi območje za razvoj vodnih športov (denimo veslanje) in seveda možne lokacije kopališč. Pri tem je treba biti pazljiv glede odnosa do plovbe po reki – kar je problem že pri lociranju obstoječe čolnarne v okviru UN Portoval pri mostu med Portovalom in Loko.
Predlagam, da se kot območje veslaškega športa in s tem povezanih ureditev morda opredeli kar prostor gorvodno od Irče vasi, ki je glede na ambient in obliko rečnega korita najbrž posebej primeren.

Ob reki Krki
Primerno bi bilo pred pozidavo, ki se ne veže neposredno na reko Krko oziroma rekreativne, turistične ipd dejavnosti na in ob njej in nasploh zakonsko dopustno gradnjo ob in na vodotokih, zaščititi širši pas ob vodotokih kot le zakonsko določen minimalni 5 oziroma 15 metrski pas. Pred pozidavo je treba na območjih ob vodotokih, ki so še nedotaknjena, obraniti vsaj npr. 50-metrski pas, ki se ga lahko sčasoma pridobiva v javno last in ureja kot javno zeleno površino.

Pešpoti, kolesarske poti ter pridobivanje zemljišč v last občine
Glede urejanja pešpoti in kolesarskih poti se mi zdi pomembno izpostaviti, da je nujno v dokumentu na parcelo natančno določiti oziroma vrisati potek teh javnih poti, saj bo občina le s pomočjo tega uveljavljala tovrstne ureditve na območjih, kjer lahko pričakuje problem uveljavljanja javnega interesa napram zasebnemu. Posebno pozornost naj se pri ustrezni definiciji problematike v dokumentu nameni poti na levem bregu reke Krke v starem mestnem jedru (od Župančičevega sprehajališča do Parka EU oz. ulice Na žago, ter ob Težki vodi od reke Krke do Revoza (do obstoječe Mordaxove poti) ter od Mordaxove poti izpod Regrče vasi neposredno ob potoku vse do Gotne vasi oz. Belokranjske ceste (z brvjo za pešce preko potoka do Jedinščice).

Rudolfova pot
Okoli Novega mesta, po meji pomerija, kakor ga je določil ustanovitelj mesta v 14. stoletju, poteka pohodniška in kolesarska pot, ki je vpisana tudi v kataster pri Planinski zvezi Slovenije. Glede na to, da je ta pot zanimiv motiv mesta in občine, ki se povezuje z rekreacijo in zgodovino, predlagam, da se omogoči tudi postopno kvalitetnejše urejanje te poti – recimo na način, ki je soroden urejanju ljubljanske Poti spominov in tovarištva. Dopustiti oziroma določno opredeliti je treba traso poti (prevzeti obstoječo na parcelo natančno), ustrezno ureditev pohodne površine (peščena površina z ali brez robnikov, lahko tudi tlakovano na določenih odsekih – erozija, urbani prostor; v širini vsaj 2,5 metra), nameščanje usmerjevalnih tabel in info tabel, počivališč (klopi, mize, morebiti izlivka pitne vode, privezi za kolesa, nadstreški), morebitne zasaditve drevoredov ipd. (vir trase poti: zgibanka Rudolfova pot, izdajatelj: Zavod za turizem Novo mesto)

Normativi za zelene površine in igrišča
V dokumentu naj se jasno določi obvezujoč normativ za urejanje zelenih površin v stanovanjskih naseljih in seveda tudi normativ za urejanje velikosti, opremljenosti in lociranja športnih in otroških igrišč v njih (m2/stanovanje; vrsta ureditev, max oddaljenosti od stanovanj, najmanjša dopustna velikost, priporočljiva velikost, minimalni delež urejen na raščenem terenu, tipi igrišč, število igralnih mest ipd) ... Predlagam, da MO Novo mesto pri tem sledi denimo tozadevnim določbam, kakor so pripravljene v dopolnjenem osnutku Odloku o IPN MO Ljubljana - člen 24., ...
Potrebno je opredeliti tudi o lokacijo in obseg osrednjega mestnega otroškega igrišča in pogoje urejanja zanj ter pripoznati tudi obstoječe lokacije igrišč in določiti način urejanja na njih.

Prenova območja »Novoteks«
Predlagam, da se območje med Medičevo ulico, reko Krko, Foersterjevo ulico oziroma železnico ter ulico Bršljin preoblikuje v območje stanovanj, ki se lahko dopolnjuje s centralnimi dejavnostmi. Urejanje naj se seveda predvidi tudi preko javnega urbanistično-arhitekturnega natečaja.

Določbe za izdelavo posameznih OPPN
Za vsako enoto urejanja, na kateri je predvidena izdelava OPPN naj se predvidi oziroma zapiše podrobnejše pogoje urejanja (izrabe, zazidanost, odprte zelene površine, višine, obvezna komunalna oprema itd), saj so aktualne določbe preveč nedoločne oziroma variabilne, da bi bile primerne za posamezne OPPN.

Meje OPPN
Iz dokumenta ni povsem jasno, ali so meje, znotraj katerih so predvideni novi OPPN, določene strogo, ali pa se jih lahko ob konkretni pripravi OPPN nekoliko variira in prekriva (s prejšnjimi ali bodočimi), pač glede na vplivno območje, ki se ga kasneje prepozna – recimo problem rekonstrukcij cest ali križišč ob razvoju nove pozidave ob prometnicah … V kolikor je možno, seveda predlagam, da se dopusti možnost naknadnega točnejšega opredeljevanja mej novih OPPN.

Obseg površin za stanovanjsko gradnjo
Glede na demografsko študijo za novomeško občino, ki je bila pripravljena pred par leti, in ki kaže, da občina praktično ne more računati na rast števila stalnih prebivalcev, posebej pa ne na kakšno znatno rast, pa naj si gre za naravni prirastek ali za priselitve, je povsem nerazumljivo izredno povečanje površin za stanovanjsko gradnjo, ki jih predvideva načrt.
Menim, da je za zagotovitev kvalitetnega razvoja mesta in občine ter njegovo ustrezno funkcijo, ekonomičnost, izrabo infrastrukture… nujno, da se te površine (in tudi ostale seveda) načrtujejo racionalno in na podlagi pripravljenih študij, ne pa »na pamet«. Posledice odpiranja pretiranega obsega površin za gradnjo stanovanj glede na trende v časovnem horizontu načrta so lahko za mesto izredno negativne, predvsem pa za mesto zelo drage.

Nujni pogoji lokacij za stanovanjsko gradnjo
Predlagam, da občina z novim prostorskim dokumentom omogoči stanovanjsko gradnjo le na lokacijah, ki so vezane na ustrezno komunalno, družbeno in ostalo infrastrukturo. Le tako je moč zagotoviti ustrezen nivo bivanja prebivalcem, polno izkoriščenost obstoječe in bodoče infrastrukture in nenazadnje prijaznost do okolja.
Menim, da mora biti nujni pogoj za novo stanovanjsko gradnjo, da so denimo v bližini ali v okviru stanovanjskih območij obstoječi ali predvideni objekti in površine, ki omogočajo kvalitetno bivanje, kot so vsaj: vrtec, osnovna šola, trgovina z osnovnimi življenjskimi potrebščinami, športno-rekreacijske površine, postajališča javnega prometa, površine za pešce in kolesarje ob pomembnih javnih cestah, odmik od izrazitejših izvorov hrupa … Površine za stanovanjsko gradnjo, ki ne izpolnjujejo teh kriterijev, velja že sedaj izključiti iz načrta.

Parkirna mesta
Predlagam, da se opredeli določba, ki bo odrejala obseg parkirnih površin, ki se jih sme urediti na površini v eni potezi, kajti na nekaterih območjih so preobsežne parkirne površine neprivlačne oziroma neprimerne, zato jih je smiselno že s tem dokumentom usmerjati v urejanje v več etažah, predvsem pa pod zemljo.

Železnica
Železniška infrastruktura na območju občine Novo mesto in nasploh Dolenjske je najbrž najslabša v Sloveniji. Naloga občine mora po mojem mnenju biti, da s posegi v svojem prostoru ne bo onemogočila kasnejšega posodabljanja in razvoja te infrastrukture. Ta cilj je treba omogočiti z zaščito potencialnih koridorjev vodenja železnice oziroma drugega tira železnice, ter morebitne gradnje novega odseka železnice od Novega mesta proti Šentjerneju in Brežicam ter Zagrebu, kar bi morala vsaj dolgoročno ostati odprta možnost razvoja na območju novomeške občine.

Gospodarske cone – Gumberk, Otočec, Gabrje
Gospodarske cone je potrebno koncentrirati le v nekaj centrih v občini, posebej pa v Novem mestu, saj to omogoča bolj racionalno rabo infrastrukture, večjo ekonomičnost, varnost in nenazadnje nudi možnosti za boljšo organizacijo znotraj posameznih con, navsezadnje se le tako lahko oblikujejo tudi neki skupni servisi za podjetja znotraj con …
Eksplicitno pa zaradi povsem neprimerne in nepotrebne umeščenosti v prostor predlagam, da se iz dokumenta izvzame formiranje oziroma širitev tovrstnih površin na Otočcu, Gumberku in v Gabrju. Nenazadnje občina z dokumentom tudi brez teh neustreznih in celo konfliktnih lokacij nudi dovolj tovrstnih površin za razvoj gospodarstva v svojem prostoru. Logika, da se že v osnovi sporne, nedomišljene posege, celo razvija, ker so pač izvršeno dejstvo, je povsem neustrezna z vidika kvalitetnega urbanističnega načrtovanja.
Ob tem je treba za posamezne gospodarske cone tudi bolj določno navesti dejavnosti, ki so v njih možne in obseg dejavnosti, ki je za posamezno cono še sprejemljiv. Delovno in prostorsko intenzivne, okoljsko rizične in družbeno okolje obremenjujoče dejavnosti je treba koncentrirati v večjih conah v mestu, ob tem pa natančneje definirati dejavnosti po conah tudi glede na promet, ki ga posamezna dejavnost generira oziroma glede na vrsto in kapaciteto prometne infrastrukture, ki je ali bo ob posamezni gospodarski coni na voljo, glede na obremenitve komunalne, energetske in ostale infrastrukture oziroma potrebne kapacitete, ki jih cona rabi za svoje delovanje – elektrika, odplake, voda, glede na hrup, ki ga emitira, glede na delovni ritem skozi dan, …
Oblikovanje objektov in nasploh prostora v območjih za industrijo oziroma v gospodarskih conah je treba jasno prilagoditi obsegu (večje, manjše) oziroma lokaciji teh con (mesto, podeželje), kar velja za dimenzije objektov, njihovo podrobnejše oblikovanje, zmogljivosti …

Mobilna telefonija
Glede na aktualne izkušnje z gradnjo naprav za mobilno telefonijo v Novem mestu, bi bilo v dokumentu potrebno opredeliti tudi okvirne urbanistične pogoje nameščanja tovrstnih in kakšnih sorodnih naprav, ki jih vendarle ni moč podrediti le tehničnim vidikom.

Temena gričev
Iz gradiva, kakršno mi je na razpolago, ne zaznam jasno, če se temena gričev v Novem mestu ohranjajo strogo nepozidana. Gre za prostor, do katerega moramo zavzeti podobno zaščitniški odnos, kot denimo do pasu ob vodotokih, in ga namenjati javni rabi – denimo javne zelene površine. Nikakor pa ne sme biti ta prostor dopuščen za pozidave, kakršne so se v Novem mestu tudi le nekaj let nazaj že zgodile. Potrebno je zatorej natančno preveriti, ali so gradnje na ustrezno obširnem prostoru na temenih gričev onemogočene – razen recimo določene športno-rekreacijske površine, določeni infrastrukturni objekti ipd.

Praznična okrasitev in osvetlitev mesta
Ocenjujem, da je v dokument treba vnesti določbe glede dopustnih posegov v zvezi s praznično okrasitvijo in osvetlitvijo mesta in dekorativnim svetlobnim poudarjanjem stavb oziroma območij nasploh, da bi se lahko izognili neprimernim, nekonsistentnim ureditvam. To seveda še posebej velja za območje mestnega središča, vpadnice ipd, kjer je treba tovrstno urejanje celovito načrtovati, ne pa prepustiti parcialnim pobudam.

Čolnarne
Predlagam, da se v dokumentu natančno opredeli tudi število in možne lokacije čolnarn na reki Krki, njihovo velikost in izhodišča oblikovanja. Ena od teh, ki je bila načeloma usklajevana tudi z ARSO, je denimo lahko pod Šmihelskim mostom. Nenazadnje pa je treba najbrž tudi »legalizirati« nekatere obstoječe tovrstne objekte (npr. Irča vas) in zanje opredeliti morebitne sanacijske pogoje.

Barva kritine
Poleg ostalih elementov oziroma kvalitet strehe, je po mojem mnenju treba bolj določno, kot je trenutno, opredeliti tudi vprašanje barve strešnih kritin, saj je to ena izmed kvalitet, ki lahko posebej kvarno vplivajo na podobo prostora. Posamezno območje naj ima dopustno le eno barvo kritine, ne pa celo paleto, kakor razberem, da je določeno sedaj.

Zidanice
Seveda se mi v zvezi s to probleatiko v prvi vrsti postavlja vprašanje, koliko zidanic Dolenjska ali pa novomeška občina sploh (še) potrebuje, da bi razvila vinogradništvo oziroma pridelavo cvička ter turizem, ki se navezuje na to okolje. Menim, da je ta obseg že zdavnaj presežen, objekti vvinogradniških območjih pa so vse manj namenjeni kmetijstvu, vse bolj pa razvedrilu. Podpiram odpiranje novih površin za urejanje vinogradov, o smislu omogočanja novih pozidav v teh območjih pa silno dvomim in ga ne podpiram.
V zvezi z obstoječo sicer sila pretirano zazidanostjo vinskih goric pa se mi zdi vendarle primerno in celo edino realno, da občina s prostorskim aktom pripozna obstoječe stanje pozidave v vinogradniških območjih, pri najbolj kritičnih pa eventuelno terja sanacijske ukrepe. V bodoče pa je treba prostor teh goric bistveno bolj učinkovito varovati pred nelegalnim poseganjem.

Zasaditve
Menim, da bi bilo smiselno pri zasaditvah opredeliti tudi starost dreves, ki se jih mora saditi na posameznih območjih. Praksa pač kaže, da se pogosto sadi le sila mlada drevesa, kar pomeni, da traja precej let, celo desetletij, preden drevesa oblikujejo pričakovano, želeno podobo prostora in opravljajo svojo funkcijo (npr. mikroklima, vizualni zaslon…).
Smiselno je tudi določiti razmerje med zasaditvijo in komunalnimi vodi, zaradi rekonstrukcije katerih lahko kasneje po nepotrebnem prihaja do poškodovanja zasaditve …
Za posamezna, bolj občutljiva oziroma reprezentančna območja bi veljalo odrediti tudi obvezo priprave zasaditvenih načrtov.

Velikost gradbene parcele
Dokument določa najmanjšo velikost gradbene parcele. To je nekoliko presenetljivo. Enako ali celo bolj pomembno bi bilo določiti tudi največjo dovoljeno velikost gradbene parcele, saj je treba tudi preko tega elementa urejanja prostora zagotavljati racionalno rabo prostora in onemogočati razsipništvo, bahavost … Poleg tega je treba te količine določiti po posameznih tipih zazidave in/ali številu stanovanj bolj točno, kakor je sedaj.

Ekološka, energijsko varčna gradnja
Predlagam, da se za novo stanovanjsko in poslovno pozidavo, ki sta pomembna porabnika (neobnovljivih virov) energije, na celotnem območju občine določi, da mora biti zasnovana kot energijsko varčna (t.i. nizko energijske stavbe – pojem naj se seveda ustrezno definira), saj mora občina ne le promovirati ampak v svojem prostoru celo uveljavljati gradnjo, ki kar najmanj obremenjuje okolje tudi z vidika funkcioniranja posameznih objektov.

Ceste, promet
Glede na to, da v Novem mestu pretežni del prometa pomeni transferje znotraj mesta, torej notranji promet, in glede na to, da se danes velika večina tega prometa opravi z osebnimi avtomobili, katerih dobre in seveda tudi premnoge slabe plati poznamo, menim, da bi občina morala tudi skozi omejitev razvoja cestnega omrežja za avtomobilski promet ter poudarjenim iskanjem in uveljavljanjem drugih prometnih oblik vsaj na območju mesta Novo mesto težiti k bolj zdravemu, energijsko nepotratnemu, ekološko naravnanemu mestu. Razvoju peš prometa, kolesarjenju in javnemu prometu bi morala tudi ustrezno prilagoditi urbani razvoj.


Zgoraj sem se dotaknil le nekaterih plati dokumenta oziroma projektov, za katere se mi zdi morda še posebej vredno ali celo pomembno uveljaviti jih v bližnji prihodnosti ter zato zanje tudi oblikovati ali dooblikovati podlage v prostorskih aktih.
Ne da bi se vtikal v vsako določbo posebej, pa lahko v tej fazi obravnave dokumenta vendarle ponudim še opazko, da je dokument posebej v izvedbenem delu še zelo pomanjkljivo dorečen, da ne rečem nedorečen, in verjetno težko uporaben v praksi, še najmanj pa uporaben na način, da bi omogočal uresničevanje ciljev razvoja prostora, kakor oziroma kakršni so postavljeni v strateškem delu …
Vsekakor občini in načrtovalcu predlagam še vrsto razmislekov, celo dodatnih strokovnih podlag, in pogovorov z različnimi javnostmi, ki se s prostorom ukvarjajo in jih ta zadeva, da bi dosegli dokument, ki bo kvaliteten in uresničljiv, Novo mesto pa tudi skozi prostor formiral v zdravo, ekološko, ekonomično, ljudem prijazno okolje.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com