O zame vse bolj dragem časopisu.
Plača se mi v zadnjih dveh letih niti slučajno ni dvignila za 38%. Tudi se mi v zadnjem letu ni dvignila za 16%. Žal. Na srečo v splošnem niti inflacija v tej državi ni tako visoka. Niti cene osnovnih življenjskih potrebščin ne divjajo s takim tempom. Drugače je z Dolenjskim listom, katerega naročnik sem že nekaj let. Januarja so mi poslali račun za plačilo naročnine za leto 2009 z zneskom za plačilo v višini 97,76 evra. Okleval sem. Bi ali ne bi nadaljeval tole druženje z medijem? Sem naročnik še nekaterih časopisov, zato sem močno premleval, ali si sploh lahko privoščim še ta strošek na »postavki« za tiskovine. Če bi bil znesek letne naročnine za »Dolenjca« kaj bližji lanskim 82,15 evra ali celo predlanskim 70,72 evra, bi še nič ne rekel, a oni dražijo na debelo. Kot že nakazano, zadnje leto so dvignili ceno za 16%, razlika med letošnjo ceno in ceno pred dvema letoma pa je celo 38%. Mastno.
Pa kaj hočemo, so vendarle regionalni časopis, ki pa ga zadnje leto resda berem bolj ali manj le na internetu, kakor tudi cel kup ostalih medijev in blogov, tako da je moja odločitev, da poravnam račun za naročnino tiskane različice v letu 2009, precej iracionalna. Povrhu pa so mi itak še najbolj všeč Dolenjski listi sedemdesetih in posebej osemdesetih let prejšnjega stoletja. Te včasih listam, seveda brezplačno, v knjižnici. Morda je bil to, ta sentiment do tega staroste med novomeškimi oziroma dolenjskimi mediji in njegova bogata zgodovina, poriv, da sem ostal naročnik še letos. Iracionalno. Vem. Obljubim pa, da če bom v letu 2010 dobil račun, ki se bo gibal okoli 120 evrov, ga ne mislim niti pod razno poravnati. Pač ne bom več naročnik. Malo iz principa, malo pa zato, ker enostavno ne vidim racionalne podlage, da ta časopis tako mastno dražijo in se čedalje bolj zažirajo v mojo plačo. No, če se mi po nekem čudežu do naslednjega januarja dvigne plača za enak procent, kot se bo dvignila cena Dolenjskemu listu, no, potem pa kaka drobna možnost še obstaja ...
Pa še nekaj postavlja Dolenjski list v zapostavljen položaj napram Delu ter Dnevniku in Indirektu. Ko plačujem naročnino za slednje, tedaj praktično od vsakega dobim ob računu ali pa kako drugače še ponudbo, da izkoristim neke ugodnosti, ki so seveda namenjene samo zvestim naročnikom. Saj ne da te ugodnosti izkoristim, a človeku dajo taka dejanja misliti, da časopisi skrbijo zanj, četudi v resnici ni nič drugega kot dodatno molzenje krave. Od Dolenjskega lista kot naročnik nimam, kolikor sem doslej spoznal, nobenih perifernih ugodij, ki bi me razlikovale od tistih, ki niso naročniki Dolenjskega lista.
Pa kakor koli, že nestrpno pričakujem račun za naročnino na Dolenjski list leta 2010. To bo nov trenutek odločitve. Priporočam pa, da razmislijo, če se jim res splača tako dražiti časopis. Že meni ni vseeno kam dam 100 evrov in kaj za to dobim, še manj je najbrž vseeno ljudem s penzijami, še nižjimi plačami ...
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
Ni komentarjev:
Objavite komentar