O magičnosti občinskih financ.
Včeraj sem prejel pismo Aktiva ravnateljev osnovnih šol in glasbene šole. Naslovljeno je bilo tudi na ostale kolege svetnike, župana, medije, direktorja občinske uprave in vodjo oddelka za družbene dejavnosti na občini. Pismo na dobrih dveh straneh, pod katerim so se podpisali vsi ravnatelji novomeških osnovnih šol in glasbene šole, je očitno odziv na dopis, ki jim ga je poslal župan, v katerem jih je očitno napotil k varčevanju. Šolniki v pismu razlagajo, da ne morejo več varčevati, ker že zdaj delajo na minimumu.
Meni, ki znam brati tudi številke in bolj ali manj dobro celo občinske proračune, pa je povsem nejasno, čemu sta najprej dopis župana, ki poziva osnovne šole k varčevanju, in nato še dopis Aktiva ravnateljev osnovnih šol in glasbene šole sploh ugledala svetlobo dneva. Zakaj izgubljati čas s takim razmišljanjem in pisanjem o varčevanju ter posledično razmišljati in pisati o nezmožnosti varčevanja, ko pa smo, kakor kažejo županove cifre, v Novem mestu že nekaj let v objemu proračunske prosperitete. Pravzaprav je dopis aktiva, ki županu v poduk nudi informacije o načinu in deležih financiranja osnovnošolskega prostora v novomeški občini, še nekako razumljiv, povsem nejasno pa je, zakaj župan osnovne šole, najbrž pa je tako pisanje poslal še komu drugemu, poziva k varčevanju. Ne razumem. Res ne. Kakor jaz berem županov predlog občinskega proračuna za leto 2009, bo denarja v novomeški občini v letu 2009 več kot kdajkoli prej. In če ga bo več, kot ga je kdajkoli doslej bilo, potem je sila nelogično, da bi morali v osnovnih šolah krčiti že tako skrčena finančna sredstva za svoje delovanje, kar ogroža kvaliteto dela, zadovoljstvo v šolah in seveda stanje nepremičnin, da o vplivu na uboge šolarje, zaradi katerih sistem sploh stoji, niti ne izgubljamo besed.
Za utemeljitev moje teze oziroma moje dileme in kot izkaz navedenega protislovja med enimi in drugimi dejstvi, torej med županovo zahtevo po varčevanju na eni strani in rekordnim obsegom občinskega proračuna v letu 2009 na drugi strani, naj navedem kar nekatere številke po posameznih nekaj preteklih letih, ki več kot odlično ilustrirajo upravičenost moje dileme:
-v letu 2007 je bil na predlog župana sprejet občinski proračun, ki je predvideval 35.609.635 evrov odhodkov in 33.596.000 evrov prihodkov (razliko naj bi pokril z zadolžitvijo - enako v ostalih letih) (dejansko je sicer v letu 2007 uspel župan Muhič realizirati le 27.765.266 evrov prihodkov, odhodkov pa 28.113.704 evrov);
-v letu 2008 je bil na predlog župana sprejet občinski proračun, ki je predvideval 38.306.955 evrov odhodkov in 35.945.600 evrov prihodkov (zaključni račun še čakamo, je pa iz gradiva za proračun 2009 razvidno, da je uspel v letu 2008 realizirati le 27.781.050 evrov prihodkov, torej skoraj toliko kot lepo poprej, odhodkov pa celo zgolj 27.282.367);
-v letu 2009 pa župan predvideva kar 44.597.210 evrov odhodkov in 41.407.210 evrov prihodkov. In on trdno verjame, da je to realno.
Torej: predvideni proračunski odhodki, glejmo pač porabo, se v letu 2009 glede na leto 2008 povečujejo za kar 16%, v letu 2008 pa so se glede na leto 2007 povečali za skoraj 8%. Razlika med letoma 2007 in 2009 je kar celih 25% v korist leta 2009. Kakor beležimo v predlogih proračunov župana Muhiča, je torej rast obsega proračunov v zadnjih letih konstantna in znatna. (O realizaciji proračunov na tem mestu ne gre polemizirati, to je pač bolj vprašanje županove sposobnosti uresničevanja njegovih lastnih proračunskih načrtov in zmožnost realnega videnja lastne življenjske situacije.)
Kakšna recesija neki?!? Finančne krize v Novem mestu ni. Zdaj pa naj nekdo, če tak obstaja, razloži, zakaj je treba ob tako bogatem proračunu, ki se nam po napovedih župana Muhiča obeta v letu 2009, sploh komurkoli v novomeški občini varčevati, sploh pa tistim, ki morajo biti financirani zaradi zakonskih obvez. In zakaj bi v kakršnem koli primeru morali varčevati na področju vzgoje, izobraževanje ipd, ko pa vemo, da so to oziroma razvoj človeških virov praktično osrednja strateška priložnost te občine in te države?
Ob takem proračunu, kot ga za leto 2009 napoveduje župan Muhič, bi bilo edino logično, da bi se obseg sredstev namenjen osnovnim šolam bistevno povečal ali pa vsaj zagotovil v obsegu, ki ga mora lokalna skupnost zagotavljati po zakonu (82. in 82. a člen).
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
Ni komentarjev:
Objavite komentar