(Rozmanova ulica, 8. junij 2006)
petek, 10. avgust 2007
MEŠ(Č)ANI: MITJA LIČEN
Mitja Ličen, ki je knjigarnar in ima seveda smeh, ki ga ni niti pomotoma moč zamenjati s čimer koli drugim. Očitno je včasih tudi zamišljen.
(Rozmanova ulica, 8. junij 2006)
(Rozmanova ulica, 8. junij 2006)
četrtek, 9. avgust 2007
OBČINSKA OBLAST LOVI KURJE TATOVE
STANJE
Nisem povsem verjel kolegom, a očitno bom res moral pristati na misel, da naša občina postaja ena mala in provincialna krajevna skupnost. V takšni se ne posveča časa in energije resnim in zahtevnim ter seveda razvojno pomembnim projektom, ampak nekim obskurnostim in celo prav puritanskemu moraliziranju.
Od oblasti dejansko že lep čas doživljamo samo še take in drugačne bakanalije, kmalu bodo saturnalije, na menuju imamo lovske in gasilske veselice ter seveda lepotna tekmovanja, kjer izbirajo najprikupnejšega dekliča iz te ali one fare, ki ga lahko potem kak veseljak ščipa za rit. Imeli pa smo celo tekmo za kar najlepše mestece znotraj zgodovinskih meja Evrope. Ob vsem tem se moramo brez dvoma sami uščipniti v lička, če niso morda to vendarle zgolj sanje. Sploh še živimo v realnosti?
TEKMA
Nisem niti verjel, da je možno, da nekdo Novo mesto prijavi na neko »lepotno« tekmo v konkurenci s kakim ducatom drugih evropskih mest. Morda nisem videl ravno tisočev evropskih mest in mestec, a množica, ki sem jih videl, so mi bila dodaten napotek, da je treba v Novem mestu urediti še tisoč in eno zadevo, da bi se jim lahko postavili ob bok.
Včasih nisi mogel tekmovati niti na istem stadionu, kaj šele na sosednji tekaški stezi s Carlom Lewisom, če nisi prej leta in leta zelo naporno treniral in bil še talentiran in od narave obdarjen povrhu. So zdaj drugačni časi? Dvomim.
Pa za tako spoznanje v resnici ni treba tavati širom naokoli. Pač ni treba drugega kot le sprehoditi se skozenj ali pa povprašati meščane, kaj jih moti. A so Novo mesto občinarji v mazohistični maniri vendarle prijavili na tekmo. In so ga tudi ozaljšali z nekaj koriti rož, celo tam so jih dali, kamor sploh ne sodijo, in še kakšno intervencijo so izvedli, ki seveda ne škodi, kaj prida koristi pa tudi ne.
PREGON
Seveda pa ima vsaka spodobna zgodba tudi antijunake. Ti so tvorci konfliktne situacije. To film, ki se želi prodajati, rabi. A temu navkljub nisem verjel, da je možno, da novomeška občina na Policijo, pa saj jih menda tam ne jemljejo resno?, prijavi dejanje neznanega storilca, to je ta naš antijunak, ki je v Krko zmetal nekaj sploh ne posebej mičnih rožic v nekih banalnih koritih, ki so visela na nekih provizoričnih vešalih na nekem itak že spet rjavečem mostu.
Pa sem pogledal na spletno stran novomeške občine in videl, da gre tokrat zares. Občina o praktično ničemer ne poroča na svojih spletni strani, le poglejte si njihov arhiv, to zadevo pa se jim je celo zdelo pomembno prav tam obelodaniti. Res sporočilno. Dejstvo, da so to objavili na svoji spletni strani, pove seveda mnogo več, kot pove tisto, kar so v objavi zapisali. Novomeška občina se je očitno z vsemi kanoni spravila na nekega ubogega neznanega storilca ali storilce, sam čutim, da vendarle ne gre za kak visoko organiziran kriminal, ki so v zavetju noči, no, jaz sem zaznal tudi nekoga ob čisto belem dnevu, zmetali nekaj rožnih korit v Krko.
Mar niti sredi vročega poletja, ko je časa na pretek, na občini res nimajo kaj pametnejšega, predvsem pa kaj bolj zahtevnega in produktivnega početi? Priznam, da bi iz protesta do teh bedastoč občine najraje še sam zmetal par njihovih, pardon, naših cvetličnih korit v Krko, če bi zdaj še kakšno ostalo. Za rože bi mi sicer bilo malo žal, a cilj pač posvečuje sredstva, so nas nekateri učili. Pa saj so me polnočni paglavci itak prehiteli. Zdaj pa te kurje tatiče lovi cela občina s podžupanom Križmanom in ešalonom policistov na čelu. Človek se res lahko prime samo za zadnjico in se širokoustno smeji.
In pa: Bodo občinarji policistom prijavili tudi tiste, ki uničujejo parkovne klopi? Bodo tudi te klopi končno že obnovili? Bodo prijavili še tiste, ki pišejo grafite po stavbah? Bodo grafite odstranili? … Eno in drugo in predvsem še marsikaj tretjega po vrednosti škode močno presega vrednost tistih par na most prav diletantsko postavljenih plastičnih korit z zemljo in cvetlicami, ki jih zdaj pač ni več na Kandijskem mostu, pa se ni doslej še nikomur skrivil niti las. Saj ne da želim, da bi se komu zaradi tega skrivil kak las, to tudi dandanes tako pač je, zdi pa se mi obnašanje občine zato le še dodatno smešno. Mar ni?
POROČANJE
Nisem verjel niti to, da o nečem tako trapastem, kot je ta cvetlična prigoda, lahko izpostavljeno poroča kak medij. A se je nemudoma zgodilo na novomeški televiziji Vaš kanal, da so sporočili širni javnosti, da se je na mostu zgodil vandalizem. Brez primere. Sicer sem začutil nekaj sarkazma v njihovem poročanju, a drag programski čas so vendarle namenili tej marginalnosti. Vsak dan jim najdem deset bolj pomembnih tem za poročanje, če želijo.
Ne gledam Vašega kanala, a ker sem bil ravno opozorjen in ker sem moral preveriti poročanje, ki sem ga prejel iz druge roke, sem tokrat storil izjemo. In res sem videl podžupana Križmana, on je očitno protagonist tega pregona parih morebiti malce okajenih mladeničev, kako že kar malce zaripel sporoča javnosti svoje in inštitucionalno ogorčenje nad tem, da je par rož spoznalo ribe.
ZAKONI
Žal ne verjamem, da bo kdaj, se pa vendarle sprašujem, če bo slabo delo in nedelo župana in podžupanov in še koga kdaj končno postal vsaj prekršek, še raje pa kar kaznivo dejanje, ki se bo preganjalo po uradni dolžnosti. To je, zdi se mi, lahko kar ključno vprašanje, ki naj zakonodajalcu postane kar pobuda.
Toliko škode se naredi zaradi slabega dela nekaterih funkcionarjev in birokratov, da bi se ljudje zjokali, če bi vse to vedeli in če bi to sploh želeli vedeti. Ti pa celo gredo in iščejo nekega kurjega tatiča. In podžupan Križman še doda, da so to naredili zato, da bodo občani videli, kaj se je zgodilo. Ja, saj smo itak videli. In smo tudi že prej predvidevali. Se mi pa zdi, da nas mnogo bolj zanima tisto, kar se ni zgodilo in kar se ne dogaja, pa bi oni morali poskrbeti, da bi se. Razpadajoči vrtci, iztrošena športna infrastruktura, nevzdrževana igrišča, droge, alkoholizem, počasna prenova knjižnice, nizek povprečni izobrazbeni nivo …
Pravzaprav je ekonomska škoda že to, da se nek občinski funkcionar namesto z zahtevnimi projekti, v Novem mestu taki kar pridno stojijo pri miru, ukvarja z lovljenjem nekakšnih kurjih tatov. Kaj pa bo potem, ko bo tega nepremišljenega reveža ujel? Mu bo navil ušesa, mu bo izprašil rit, ga bo posadil za oslovsko klop, bo to le še ena sodna farsa, ga bo privezal kar na pranger in kamenjal ali pa ga bo preko javnih del celo zaposlil za mestnega vrtnarja?
Tale podžupan Križman bi lahko svoje delo na občini upravičil vsaj s tem, da bi svoj bogati podžupanski honorar namenil nakupu novih rož. Da ne bomo za to mestno kozmetiko spet jemali iz občinskega proračuna.
OSTALO
Sicer pa, če bi se celo sam podžupan Križman malo zamislil in pomislil, bi lahko na Policijo prijavil kaj drugega. Le dokazati bo žal težko, mar ne?
Lov je odprt!
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
P.S.: Vprašal pa sem se, čemu ni nihče protestiral, ko se je namesto vsakodnevne parkovne klopi na občinski parceli znašla neka druga, manj udobna in manj lepa klop. No, ta tat je bil vsaj toliko prijazen, da je naredil menjavo. Odnesel je boljše, prinesel je slabše. Ampak po občinskih vatlih je tudi to za na Policijo. 
Nisem povsem verjel kolegom, a očitno bom res moral pristati na misel, da naša občina postaja ena mala in provincialna krajevna skupnost. V takšni se ne posveča časa in energije resnim in zahtevnim ter seveda razvojno pomembnim projektom, ampak nekim obskurnostim in celo prav puritanskemu moraliziranju.
Od oblasti dejansko že lep čas doživljamo samo še take in drugačne bakanalije, kmalu bodo saturnalije, na menuju imamo lovske in gasilske veselice ter seveda lepotna tekmovanja, kjer izbirajo najprikupnejšega dekliča iz te ali one fare, ki ga lahko potem kak veseljak ščipa za rit. Imeli pa smo celo tekmo za kar najlepše mestece znotraj zgodovinskih meja Evrope. Ob vsem tem se moramo brez dvoma sami uščipniti v lička, če niso morda to vendarle zgolj sanje. Sploh še živimo v realnosti?
TEKMA
Nisem niti verjel, da je možno, da nekdo Novo mesto prijavi na neko »lepotno« tekmo v konkurenci s kakim ducatom drugih evropskih mest. Morda nisem videl ravno tisočev evropskih mest in mestec, a množica, ki sem jih videl, so mi bila dodaten napotek, da je treba v Novem mestu urediti še tisoč in eno zadevo, da bi se jim lahko postavili ob bok.
Včasih nisi mogel tekmovati niti na istem stadionu, kaj šele na sosednji tekaški stezi s Carlom Lewisom, če nisi prej leta in leta zelo naporno treniral in bil še talentiran in od narave obdarjen povrhu. So zdaj drugačni časi? Dvomim.
Pa za tako spoznanje v resnici ni treba tavati širom naokoli. Pač ni treba drugega kot le sprehoditi se skozenj ali pa povprašati meščane, kaj jih moti. A so Novo mesto občinarji v mazohistični maniri vendarle prijavili na tekmo. In so ga tudi ozaljšali z nekaj koriti rož, celo tam so jih dali, kamor sploh ne sodijo, in še kakšno intervencijo so izvedli, ki seveda ne škodi, kaj prida koristi pa tudi ne.
PREGON
Seveda pa ima vsaka spodobna zgodba tudi antijunake. Ti so tvorci konfliktne situacije. To film, ki se želi prodajati, rabi. A temu navkljub nisem verjel, da je možno, da novomeška občina na Policijo, pa saj jih menda tam ne jemljejo resno?, prijavi dejanje neznanega storilca, to je ta naš antijunak, ki je v Krko zmetal nekaj sploh ne posebej mičnih rožic v nekih banalnih koritih, ki so visela na nekih provizoričnih vešalih na nekem itak že spet rjavečem mostu.
Pa sem pogledal na spletno stran novomeške občine in videl, da gre tokrat zares. Občina o praktično ničemer ne poroča na svojih spletni strani, le poglejte si njihov arhiv, to zadevo pa se jim je celo zdelo pomembno prav tam obelodaniti. Res sporočilno. Dejstvo, da so to objavili na svoji spletni strani, pove seveda mnogo več, kot pove tisto, kar so v objavi zapisali. Novomeška občina se je očitno z vsemi kanoni spravila na nekega ubogega neznanega storilca ali storilce, sam čutim, da vendarle ne gre za kak visoko organiziran kriminal, ki so v zavetju noči, no, jaz sem zaznal tudi nekoga ob čisto belem dnevu, zmetali nekaj rožnih korit v Krko.
Mar niti sredi vročega poletja, ko je časa na pretek, na občini res nimajo kaj pametnejšega, predvsem pa kaj bolj zahtevnega in produktivnega početi? Priznam, da bi iz protesta do teh bedastoč občine najraje še sam zmetal par njihovih, pardon, naših cvetličnih korit v Krko, če bi zdaj še kakšno ostalo. Za rože bi mi sicer bilo malo žal, a cilj pač posvečuje sredstva, so nas nekateri učili. Pa saj so me polnočni paglavci itak prehiteli. Zdaj pa te kurje tatiče lovi cela občina s podžupanom Križmanom in ešalonom policistov na čelu. Človek se res lahko prime samo za zadnjico in se širokoustno smeji.
In pa: Bodo občinarji policistom prijavili tudi tiste, ki uničujejo parkovne klopi? Bodo tudi te klopi končno že obnovili? Bodo prijavili še tiste, ki pišejo grafite po stavbah? Bodo grafite odstranili? … Eno in drugo in predvsem še marsikaj tretjega po vrednosti škode močno presega vrednost tistih par na most prav diletantsko postavljenih plastičnih korit z zemljo in cvetlicami, ki jih zdaj pač ni več na Kandijskem mostu, pa se ni doslej še nikomur skrivil niti las. Saj ne da želim, da bi se komu zaradi tega skrivil kak las, to tudi dandanes tako pač je, zdi pa se mi obnašanje občine zato le še dodatno smešno. Mar ni?
POROČANJE
Nisem verjel niti to, da o nečem tako trapastem, kot je ta cvetlična prigoda, lahko izpostavljeno poroča kak medij. A se je nemudoma zgodilo na novomeški televiziji Vaš kanal, da so sporočili širni javnosti, da se je na mostu zgodil vandalizem. Brez primere. Sicer sem začutil nekaj sarkazma v njihovem poročanju, a drag programski čas so vendarle namenili tej marginalnosti. Vsak dan jim najdem deset bolj pomembnih tem za poročanje, če želijo.
Ne gledam Vašega kanala, a ker sem bil ravno opozorjen in ker sem moral preveriti poročanje, ki sem ga prejel iz druge roke, sem tokrat storil izjemo. In res sem videl podžupana Križmana, on je očitno protagonist tega pregona parih morebiti malce okajenih mladeničev, kako že kar malce zaripel sporoča javnosti svoje in inštitucionalno ogorčenje nad tem, da je par rož spoznalo ribe.
ZAKONI
Žal ne verjamem, da bo kdaj, se pa vendarle sprašujem, če bo slabo delo in nedelo župana in podžupanov in še koga kdaj končno postal vsaj prekršek, še raje pa kar kaznivo dejanje, ki se bo preganjalo po uradni dolžnosti. To je, zdi se mi, lahko kar ključno vprašanje, ki naj zakonodajalcu postane kar pobuda.
Toliko škode se naredi zaradi slabega dela nekaterih funkcionarjev in birokratov, da bi se ljudje zjokali, če bi vse to vedeli in če bi to sploh želeli vedeti. Ti pa celo gredo in iščejo nekega kurjega tatiča. In podžupan Križman še doda, da so to naredili zato, da bodo občani videli, kaj se je zgodilo. Ja, saj smo itak videli. In smo tudi že prej predvidevali. Se mi pa zdi, da nas mnogo bolj zanima tisto, kar se ni zgodilo in kar se ne dogaja, pa bi oni morali poskrbeti, da bi se. Razpadajoči vrtci, iztrošena športna infrastruktura, nevzdrževana igrišča, droge, alkoholizem, počasna prenova knjižnice, nizek povprečni izobrazbeni nivo …
Pravzaprav je ekonomska škoda že to, da se nek občinski funkcionar namesto z zahtevnimi projekti, v Novem mestu taki kar pridno stojijo pri miru, ukvarja z lovljenjem nekakšnih kurjih tatov. Kaj pa bo potem, ko bo tega nepremišljenega reveža ujel? Mu bo navil ušesa, mu bo izprašil rit, ga bo posadil za oslovsko klop, bo to le še ena sodna farsa, ga bo privezal kar na pranger in kamenjal ali pa ga bo preko javnih del celo zaposlil za mestnega vrtnarja?
Tale podžupan Križman bi lahko svoje delo na občini upravičil vsaj s tem, da bi svoj bogati podžupanski honorar namenil nakupu novih rož. Da ne bomo za to mestno kozmetiko spet jemali iz občinskega proračuna.
OSTALO
Sicer pa, če bi se celo sam podžupan Križman malo zamislil in pomislil, bi lahko na Policijo prijavil kaj drugega. Le dokazati bo žal težko, mar ne?
Lov je odprt!
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
P.S.: Vprašal pa sem se, čemu ni nihče protestiral, ko se je namesto vsakodnevne parkovne klopi na občinski parceli znašla neka druga, manj udobna in manj lepa klop. No, ta tat je bil vsaj toliko prijazen, da je naredil menjavo. Odnesel je boljše, prinesel je slabše. Ampak po občinskih vatlih je tudi to za na Policijo.
sreda, 8. avgust 2007
torek, 7. avgust 2007
MEŠ(Č)ANI: MATJAŽ GRUM
Matjaž Grum, ki je moj grmski sošolec, mislec, trenutno živi na Kredarici, višje se v tej domovini ne da, in najbrž tudi tam igra šah in preganja kikle in lovi zen …
(Rozmanova ulica 10, 28. junij 2006)
(Rozmanova ulica 10, 28. junij 2006)
ODTOK PRI ŠMIHELSKEM MOSTU
Pred časom sem na občinskem svetu dal pobudo, da naj se uredi odtočni kanal meteorne vode ob Šmihelskem mostu oziroma pri Sprehajališču Primičeve Julije. Bil je že mesece in mesece povsem razpadel in se je zato ob deževju voda zlivala vse naokoli, le tam ne, kjer bi naj se, in je po nepotrebnem spodjedala tudi teren in pot. Vse skupaj je najbrž motilo še marsikaterega sprehajalca. Ali pa tudi ne.
In so šli ta kanal popravljati. Kar je lepo. Že kar nekaj časa ga obdelujejo. Malo po malo. Zdaj so nekako pri koncu. Se mi zdi. Če drugega ne, bi rekel, da še niso pospravili za sabo. Malenkost. 
Ampak če bi takrat vedel, da je možno stvar urediti tako šlampasto, prav priskutno s tisto obcestno odbojno ograjo, potem bi raje držal jezik za zobmi. Najbrž. V to nisem še povsem prepričan. Očitno pa so v življenju trenutki, ko je bolje biti tiho in pogledati vstran. In bi potemtakem še naprej gledal tisto, kar je bilo, ali pa ob sprehodih enostavno ubral kakšno drugo pot. Vsaj jaz.
(Fotografiji: 30. julij 2007 in 7. avgust 2007)
In so šli ta kanal popravljati. Kar je lepo. Že kar nekaj časa ga obdelujejo. Malo po malo. Zdaj so nekako pri koncu. Se mi zdi. Če drugega ne, bi rekel, da še niso pospravili za sabo. Malenkost.
Ampak če bi takrat vedel, da je možno stvar urediti tako šlampasto, prav priskutno s tisto obcestno odbojno ograjo, potem bi raje držal jezik za zobmi. Najbrž. V to nisem še povsem prepričan. Očitno pa so v življenju trenutki, ko je bolje biti tiho in pogledati vstran. In bi potemtakem še naprej gledal tisto, kar je bilo, ali pa ob sprehodih enostavno ubral kakšno drugo pot. Vsaj jaz.
(Fotografiji: 30. julij 2007 in 7. avgust 2007)
MEŠ(Č)ANI: JOŽEF LAP
Jožef Lap, ki je nekdanji in menda zadnji novomeški prošt. Tedaj v zadnjih trenutkih službovanja.
(Prešernov trg, 9. junij 2006)
(Prešernov trg, 9. junij 2006)
ponedeljek, 6. avgust 2007
nedelja, 5. avgust 2007
1000 BESED: TRIPTIH O MOSTU V MESTU
Kandijski most, 2. avgust 2007
Kandijski most, 4. avgust 2007
Kandijski most, 5. avgust 2007
Kandijski most, 4. avgust 2007
Kandijski most, 5. avgust 2007
VREMENSKA POSTAJA
Včeraj je bilo v glavnem sončno. Tudi dež je padal. Danes bo tudi sončno. A prisoten je tudi veter.
Tudi v zborniku kmetijske šole na Grmu za šolsko leto 1893/1894 je predstavljena »meteorologična štacija«:
»Leža meteorologične štacije določena je z naslednjimi podatki:
a) Geografična dolžina 32° 50' od F;
b) severna širina 45° 47';
c) nadmorska ali absolutna višina 183 m nad Jadranskim morjem.
Meteorologična štacija na Grmu je štacija III. vrste in ima vse v to služeče aparate.
Izkazila meteorologičnih opazovanj zapisujejo se vsak dan trikrat (7h. 1h. 9h.) Opazovanje vrši se po učencih pod nadzorstvom tretjega učitelja.
Množina padavine meri se vsak dan ob 7. uri zjutraj; ombrometer je nastavljen na šolskem vrtu v visočini 1 m. Opazovalec je vrtnarski pomočnik.«
Kdor se precej zadržuje v notranjih prostorih in nič ne gleda skozi okna, ta lahko o vremenu več izve s pomočjo novomeške vremenske postaje, ki je na vrhu Recljevega hriba že od leta 1972. Pred tem je imelo Novo mesto vremenske postaje v Gotni vasi, na Drski, prva znana pa je bila na gradu Grm, ki je svoje delo pričela konec 19. stoletja. Zapise o tedanjem vremenu se lahko najde v letopisih kmetijske šole iz onega časa.
Tudi v zborniku kmetijske šole na Grmu za šolsko leto 1893/1894 je predstavljena »meteorologična štacija«:
»Leža meteorologične štacije določena je z naslednjimi podatki:
a) Geografična dolžina 32° 50' od F;
b) severna širina 45° 47';
c) nadmorska ali absolutna višina 183 m nad Jadranskim morjem.
Meteorologična štacija na Grmu je štacija III. vrste in ima vse v to služeče aparate.
Izkazila meteorologičnih opazovanj zapisujejo se vsak dan trikrat (7h. 1h. 9h.) Opazovanje vrši se po učencih pod nadzorstvom tretjega učitelja.
Množina padavine meri se vsak dan ob 7. uri zjutraj; ombrometer je nastavljen na šolskem vrtu v visočini 1 m. Opazovalec je vrtnarski pomočnik.«
Zanimiva povezava: Agencija RS za okolje
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
(fotografije: vremenska postaja Novo mesto na Recljevem hribu, 4. avgust 2007)
sobota, 4. avgust 2007
petek, 3. avgust 2007
četrtek, 2. avgust 2007
NEMI GOVOREC: POD SVOBODNIM SONCEM
podpornik železniškega viadukta ob Osnovni šoli Šmihel, 2. avgust 2007
MATEMATIKA PO NOVOMEŠKO
O nekem skoraj algebraičnem problemu, ki je povrhu še geometrijski, a tudi logični, namreč o tem, da na občini implicitno trdijo, da 4.500 sedežev v športni dvorani pomeni manj kot 5.377 sedežev na stadionu.
Matura je pravkar mimo. Mnogi so jo opravili, nekateri (še) ne. Morda ga je kdo polomil ravno pri matematiki. Matematika je sila pomembna in koristna veda, a pri mnogih ne ravno priljubljen šolski predmet. Tudi jaz nisem bil ravno izjema. Ne v osnovni šoli, ne v gimnaziji, celo na faksu, kjer ji tudi nisem uspel ubežati, ne.
Ampak očitno se da tudi s slabim znanjem matematike kar daleč priti. Kajti zdi se mi, da imajo nekateri prav na občini, na tej tudi silno pomembni inštituciji, z matematiko velik problem. Razen če ni posredi v resnici logika, ki pa je nekoč v šolah niso ravno posebej učili, zato bi njen deficit pri nekaterih vendarle bil opravičljiv. Kakor koli pa že je, v nobenem primeru to neznanje ni brez nevarnosti za širšo skupnost. To pač ne. Opravičljivo, a nevarno, torej.
Novo mesto najbrž res potrebuje eno pravo športno dvorano, kakor seveda rabi še marsikaj drugega. Toda po mnogih letih izrekanja te trditve oziroma te potrebe, je še danes oziroma je danes spet nejasno celo to, kje naj bi dvorana sploh stala. Skozi leta so ji namenjali že vse mogoče lokacije, največkrat in najbolj poglobljeno obravnavana pa je bila lokacija v okviru športnega parka Portoval, nazadnje namreč za zahodno tribuno stadiona.
A s prometno študijo je bilo lani ugotovljeno, da bi prišlo tako rekoč do precejšnjih prometnih tegob, zagat, neprilik v širšem območju športnega parka Portoval, če bi bila športna prireditev v športni dvorani, ki bi bila tu zgrajena, dobro obiskana ali celo polno obiskana, torej da bi bilo zasedenih vseh 4.500 sedežev, kolikor bi naj jih dvorana imela. Prometni strokovnjaki pravijo celo, da bi dokaj otežkočen bil promet tudi v času izven prireditev, saj lahko predpostavimo, da bi dvorana bila tudi sicer precej zasedena s tistimi, ki bi v njej trenirali, prihajali v gostinske lokale in podobno. V redu, si rečem, če je tako in če se nam to zdi nepremagljjiv in pomemben problem, meni se sicer ne zdi povsem tak, pa naj bo, pa jo pač ne zgradimo tu.
Toda kaj pa doslednost v razmišljanju? Ob tem, da nekateri zaradi prevelikih obremenitev prometne infrastrukture, ki bi izhajale iz delovanja športne dvorane v Portovalu, njo izrivajo od tu, pa se nihče na občini ne sprašuje o tozadevnem vplivu stadiona, ki pa ima predvidene še večje kapacitete za obiskovalce. Nihče ne želi slišati, ko se pove, da če je ureditev športne dvorane v Portovalu problematična s prometnega vidika, tedaj ne more to čisto nič manj veljati za stadion. Stadion naj bi namreč imel dve tribuni, zahodno in vzhodno, na katerih naj bi se uredil prostor za kar 5.377 sedežev (3857 sedežev na zahodni tribuni, 1520 sedežev na vzhodni tribuni), torej kar nekaj več kot v dvorani. Pod tribunami stadiona pa naj bi bili še razni spremljevalni programi, od atletske steze do manjšega bazena in raznih poslovnih dejavnosti, ki bi tudi lahko vsakodnevno pritegnile kar nekaj obiskovalcev, precej od teh bi jih najbrž prišlo z avtomobili, kakor je pri nas in dandanes kar nekakšna civilizacijska uzanca.
Logiki, da če sedanja in celo bodoča nova načrtovana prometna infrastruktura ne zmore zadostnih kapacitet za oskrbovanje športne dvorane ob prireditvah, tedaj teh kapacitet ni niti za ustrezno funkcioniranje stadiona, je na predstavitvi »Kapacitetne preverbe priključevanja športnega parka Portoval na regionalno cesto« pritrdil tudi prometni strokovnjak iz podjetja Appia, ki je študijo izdelalo. In zdaj tu sploh ni jasno, zakaj na občini menijo da to ni problem. Kajti, če se jim ne zdi problem načrtovati ureditve stadiona za skoraj 5.500 gledalcev v Portovalu, tedaj se jim na isti lokaciji ne bi smelo zdeti problematično niti to, da se uredi športna dvorana za 4.500 gledalcev (zaradi mene lahko še za kar nekaj manj, saj tako veliko sedišč najbrž v 99% ne bo zasedenih v celoti). In obratno.
Ali v Novem mestu torej 5.377 ni več od 4.500? Je 5.377 sedišč na stadionu manj od 4.500 sedišč v športni dvorani? Je preveč le 9.877? So uporabniki sedišč na stadionu drugačni kot uporabniki sedišč v dvorani, ali prvi vsi od blizu in daleč pripešačijo na prireditev, drugi pa se pripeljejo vsak s svojim avtom? Ali pa gre enostavno za to, da nekdo ne zna izpeljati projekta izgradnje športne dvorane in išče krivine?
Vsemu temu na rob pa se že govori o nekem provizoričnem šotoru, ki bi ga za košarko in še kaj postavili na zelenici pod trgovskim centrom Tuš. Ja, nedolgo nazaj je prav tam že bil en majhen cirkus. In ob takih norih idejah bo spet.
Tomaž Levičar
Matura je pravkar mimo. Mnogi so jo opravili, nekateri (še) ne. Morda ga je kdo polomil ravno pri matematiki. Matematika je sila pomembna in koristna veda, a pri mnogih ne ravno priljubljen šolski predmet. Tudi jaz nisem bil ravno izjema. Ne v osnovni šoli, ne v gimnaziji, celo na faksu, kjer ji tudi nisem uspel ubežati, ne.
Ampak očitno se da tudi s slabim znanjem matematike kar daleč priti. Kajti zdi se mi, da imajo nekateri prav na občini, na tej tudi silno pomembni inštituciji, z matematiko velik problem. Razen če ni posredi v resnici logika, ki pa je nekoč v šolah niso ravno posebej učili, zato bi njen deficit pri nekaterih vendarle bil opravičljiv. Kakor koli pa že je, v nobenem primeru to neznanje ni brez nevarnosti za širšo skupnost. To pač ne. Opravičljivo, a nevarno, torej.
Novo mesto najbrž res potrebuje eno pravo športno dvorano, kakor seveda rabi še marsikaj drugega. Toda po mnogih letih izrekanja te trditve oziroma te potrebe, je še danes oziroma je danes spet nejasno celo to, kje naj bi dvorana sploh stala. Skozi leta so ji namenjali že vse mogoče lokacije, največkrat in najbolj poglobljeno obravnavana pa je bila lokacija v okviru športnega parka Portoval, nazadnje namreč za zahodno tribuno stadiona.
A s prometno študijo je bilo lani ugotovljeno, da bi prišlo tako rekoč do precejšnjih prometnih tegob, zagat, neprilik v širšem območju športnega parka Portoval, če bi bila športna prireditev v športni dvorani, ki bi bila tu zgrajena, dobro obiskana ali celo polno obiskana, torej da bi bilo zasedenih vseh 4.500 sedežev, kolikor bi naj jih dvorana imela. Prometni strokovnjaki pravijo celo, da bi dokaj otežkočen bil promet tudi v času izven prireditev, saj lahko predpostavimo, da bi dvorana bila tudi sicer precej zasedena s tistimi, ki bi v njej trenirali, prihajali v gostinske lokale in podobno. V redu, si rečem, če je tako in če se nam to zdi nepremagljjiv in pomemben problem, meni se sicer ne zdi povsem tak, pa naj bo, pa jo pač ne zgradimo tu.
Toda kaj pa doslednost v razmišljanju? Ob tem, da nekateri zaradi prevelikih obremenitev prometne infrastrukture, ki bi izhajale iz delovanja športne dvorane v Portovalu, njo izrivajo od tu, pa se nihče na občini ne sprašuje o tozadevnem vplivu stadiona, ki pa ima predvidene še večje kapacitete za obiskovalce. Nihče ne želi slišati, ko se pove, da če je ureditev športne dvorane v Portovalu problematična s prometnega vidika, tedaj ne more to čisto nič manj veljati za stadion. Stadion naj bi namreč imel dve tribuni, zahodno in vzhodno, na katerih naj bi se uredil prostor za kar 5.377 sedežev (3857 sedežev na zahodni tribuni, 1520 sedežev na vzhodni tribuni), torej kar nekaj več kot v dvorani. Pod tribunami stadiona pa naj bi bili še razni spremljevalni programi, od atletske steze do manjšega bazena in raznih poslovnih dejavnosti, ki bi tudi lahko vsakodnevno pritegnile kar nekaj obiskovalcev, precej od teh bi jih najbrž prišlo z avtomobili, kakor je pri nas in dandanes kar nekakšna civilizacijska uzanca.
Logiki, da če sedanja in celo bodoča nova načrtovana prometna infrastruktura ne zmore zadostnih kapacitet za oskrbovanje športne dvorane ob prireditvah, tedaj teh kapacitet ni niti za ustrezno funkcioniranje stadiona, je na predstavitvi »Kapacitetne preverbe priključevanja športnega parka Portoval na regionalno cesto« pritrdil tudi prometni strokovnjak iz podjetja Appia, ki je študijo izdelalo. In zdaj tu sploh ni jasno, zakaj na občini menijo da to ni problem. Kajti, če se jim ne zdi problem načrtovati ureditve stadiona za skoraj 5.500 gledalcev v Portovalu, tedaj se jim na isti lokaciji ne bi smelo zdeti problematično niti to, da se uredi športna dvorana za 4.500 gledalcev (zaradi mene lahko še za kar nekaj manj, saj tako veliko sedišč najbrž v 99% ne bo zasedenih v celoti). In obratno.
Ali v Novem mestu torej 5.377 ni več od 4.500? Je 5.377 sedišč na stadionu manj od 4.500 sedišč v športni dvorani? Je preveč le 9.877? So uporabniki sedišč na stadionu drugačni kot uporabniki sedišč v dvorani, ali prvi vsi od blizu in daleč pripešačijo na prireditev, drugi pa se pripeljejo vsak s svojim avtom? Ali pa gre enostavno za to, da nekdo ne zna izpeljati projekta izgradnje športne dvorane in išče krivine?
Vsemu temu na rob pa se že govori o nekem provizoričnem šotoru, ki bi ga za košarko in še kaj postavili na zelenici pod trgovskim centrom Tuš. Ja, nedolgo nazaj je prav tam že bil en majhen cirkus. In ob takih norih idejah bo spet.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
sreda, 1. avgust 2007
MEŠ(Č)ANI: UROŠ LUBEJ
Uroš Lubej, ki je filozof, učitelj, urednik časopisa Park, gurman, kreativec …
(sedež časopisa Park, 31. julij 2007)
(sedež časopisa Park, 31. julij 2007)
ODKRIT ZAKLAD SREDI MESTA
O »novih« občinskih prostorih ob tržnici sredi starega mestnega jedra, ki leta in leta ne le da niso bili nikomur mar, ampak celo nihče ni vedel, da so občinski, in nasploh o res »odličnem« pregledu občine nad lastnim premoženjem.
Končno. Tu pač ni moč uporabiti druge besede. No, morda pa vendarle je moč uporabiti še eno. Čudež. Lahko ju damo kar skupaj: Končno čudež. Natančneje: Čudež, končno.
Naj le dodam, da to sploh ni edini, še manj pa najhujši tak primer. Ob svojem delu na občini sem takole »našel« še kar nekaj zanimivih občinskih nepremičnin, za katere dotlej nihče ni nič vedel in občina nič od njih imela. Ena od takih je prostor, kjer bo zdaj po prejšnji mesec na občinskem svetu sprejetem lokacijskem načrtu na Jakčevi ulici stal nov stanovanjsko-poslovni objekt z okoli 100 stanovanji, seveda tudi prostor, kjer je tamkaj zdaj otroško igrišče, drugi je recimo območje, kjer je danes t.i. Park EU z otroškim igriščem v sila prijetnem okolju, zatem recimo več tisoč kvadratnih metrov zemljišč kar sredi območja Revoza, pa nekaj na novomeški avtobusni postaji, na kar sem bil tedaj opozorjen celo kar od neke prijetne deklice, pa številne manjše parcele po mestu, ki jih veselo in neovirano in brezplačno uporabljajo zasebniki (sosedje) ali pa so na njih celo že kaj sezidali, kakor sem opazil na primeru na ulici Ob Težki vodi itd. A marsikateri od teh primerov vsemu navkljub še kar ni rešen, ker se na občini nihče s tem resno ni ukvarjal in se tudi sedaj nihče še ne ukvarja resno. Z odnosom do lastnine smo očitno še vedno v nekih drugih časih. To je danes malce nenavadno. In za občino škodljivo. Komu pa mar, če ima občina škodo?
Končno. Tu pač ni moč uporabiti druge besede. No, morda pa vendarle je moč uporabiti še eno. Čudež. Lahko ju damo kar skupaj: Končno čudež. Natančneje: Čudež, končno.
S prostorom nekdanjega Drogerie Markta in še bolj nekdanjih Barve-Laki zraven tržnice na novomeški Sokolski ulici (dejansko gre za zgornjo etažo hiše Glavni trg 25; parc. št. 1661 in 1662, k.o. Novo mesto) sem se v času svojega dela na občini začel ukvarjati pred približno dvema, če ne tremi leti. Ob res minucioznem pregledu lastništva vseh stavb v mestnem jedru, ki mi je popil nekaj živcev in še več časa, sem namreč ugotovil, da je v zemljiški knjigi kot lastnik prostorov navedena Mestna občina Novo mesto. Tega, da so ti prostori morda kar občinski, tedaj žal na občini še nihče ni vedel, kar me je kar nekoliko začudilo. Vedno sem namreč mislil, da občina vse ve in vse vidi. Kot včasih partija komunistov. A se je tudi to izkazalo za lažno upanje in lažen strah. Res je, da če nekaj takega piše v tisti knjigi, to ob ne prav ažurni in ne prav dobro urejeni zemljiški knjigi resda še ne pomeni dejanskosti, a pot do dokončnega spoznanja se je lahko pričela.
Zadnji uporabnik, menda najemnik teh prostorov je bilo podjetje Mercator Dolenjska, ki je v pogovorih z občino sprva tudi trdilo, da so ti prostori v njegovi lasti, česar pa niso mogli pravno zadovoljivo dokazati. Kar je bilo z vidika občine seveda v redu. Ni mi znano, da bi Mercator Dolenjska občini kdajkoli plačeval najemnino za te prostore, a to spet ne more kaj prida čuditi, če pa so bili v firmi (najbrž) prepričani, da so prostori njihovi, občina pa ni vedela, da so njeni. Zanimivo bo vedeti, če bo kdo komu za uporabo prostorov kaj plačal za nazaj.
Zgodba se je, kot je na občinah neredko navada, zelo zelo počasi razpletala in se vmes celo sploh ni. Imel sem občutek, kot da na občini nikomur ni prav dosti do tega, da bi si vsaj razjasnili, če je par sto tisoč evrov vreden prostor občinski ali ni. A se mi je zdelo vredno priti zadevi do konca, kajti ni ravno vsak dan, da ti v roke skoraj po naključju kapne preko 200 m2 površin prav sredi starega mestnega jedra z vhodom s tržnice in s pogledom na Glavni trg. Pa še javni sekret in banka sta spodaj. Bi si sploh lahko želeli kaj več? Kot bi odkrili gusarski zaklad globoko pod morsko gladino. Le da je bil ta »zaklad« vsak dan tisočem na očeh.
Na srečo se je nedavno na občini in še v Mercatorju pojavil Lokalpatriot v podobi Boruta Pelka, ki je, zdi se mi, pospešil razplet zgodbe. Brez njih bi morda še kar gledali žalostni status quo teh prostorov, ki so že precej let samevali prazni, neuporabljani. Zdaj je bojda dokončno jasno, da so prostori ob tržnici občinski.In prvi novi uporabnik teh tako rekoč novih občinskih prostorov bo Fotopub, ki bo tu imel za krajši čas svoje razstavne prostore.
Naj le dodam, da to sploh ni edini, še manj pa najhujši tak primer. Ob svojem delu na občini sem takole »našel« še kar nekaj zanimivih občinskih nepremičnin, za katere dotlej nihče ni nič vedel in občina nič od njih imela. Ena od takih je prostor, kjer bo zdaj po prejšnji mesec na občinskem svetu sprejetem lokacijskem načrtu na Jakčevi ulici stal nov stanovanjsko-poslovni objekt z okoli 100 stanovanji, seveda tudi prostor, kjer je tamkaj zdaj otroško igrišče, drugi je recimo območje, kjer je danes t.i. Park EU z otroškim igriščem v sila prijetnem okolju, zatem recimo več tisoč kvadratnih metrov zemljišč kar sredi območja Revoza, pa nekaj na novomeški avtobusni postaji, na kar sem bil tedaj opozorjen celo kar od neke prijetne deklice, pa številne manjše parcele po mestu, ki jih veselo in neovirano in brezplačno uporabljajo zasebniki (sosedje) ali pa so na njih celo že kaj sezidali, kakor sem opazil na primeru na ulici Ob Težki vodi itd. A marsikateri od teh primerov vsemu navkljub še kar ni rešen, ker se na občini nihče s tem resno ni ukvarjal in se tudi sedaj nihče še ne ukvarja resno. Z odnosom do lastnine smo očitno še vedno v nekih drugih časih. To je danes malce nenavadno. In za občino škodljivo. Komu pa mar, če ima občina škodo?
Kakor koli, vesel sem, da se je s pomočjo Lokalpatriota in njegovih kulturnih aktivnosti očitno vendarle rešil primer teh prostorov ob tržnici. V bodoče jih bo lahko občina koristno izkoristila. Če ji jih le ne bo kdo spet izmaknil iz rok … In tam tega seveda še opazili ne bodo …
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
Naročite se na:
Objave (Atom)