sreda, 1. avgust 2007

ODKRIT ZAKLAD SREDI MESTA

O »novih« občinskih prostorih ob tržnici sredi starega mestnega jedra, ki leta in leta ne le da niso bili nikomur mar, ampak celo nihče ni vedel, da so občinski, in nasploh o res »odličnem« pregledu občine nad lastnim premoženjem.

Končno. Tu pač ni moč uporabiti druge besede. No, morda pa vendarle je moč uporabiti še eno. Čudež. Lahko ju damo kar skupaj: Končno čudež. Natančneje: Čudež, končno.



S prostorom nekdanjega Drogerie Markta in še bolj nekdanjih Barve-Laki zraven tržnice na novomeški Sokolski ulici (dejansko gre za zgornjo etažo hiše Glavni trg 25; parc. št. 1661 in 1662, k.o. Novo mesto) sem se v času svojega dela na občini začel ukvarjati pred približno dvema, če ne tremi leti. Ob res minucioznem pregledu lastništva vseh stavb v mestnem jedru, ki mi je popil nekaj živcev in še več časa, sem namreč ugotovil, da je v zemljiški knjigi kot lastnik prostorov navedena Mestna občina Novo mesto. Tega, da so ti prostori morda kar občinski, tedaj žal na občini še nihče ni vedel, kar me je kar nekoliko začudilo. Vedno sem namreč mislil, da občina vse ve in vse vidi. Kot včasih partija komunistov. A se je tudi to izkazalo za lažno upanje in lažen strah. Res je, da če nekaj takega piše v tisti knjigi, to ob ne prav ažurni in ne prav dobro urejeni zemljiški knjigi resda še ne pomeni dejanskosti, a pot do dokončnega spoznanja se je lahko pričela.



Zadnji uporabnik, menda najemnik teh prostorov je bilo podjetje Mercator Dolenjska, ki je v pogovorih z občino sprva tudi trdilo, da so ti prostori v njegovi lasti, česar pa niso mogli pravno zadovoljivo dokazati. Kar je bilo z vidika občine seveda v redu. Ni mi znano, da bi Mercator Dolenjska občini kdajkoli plačeval najemnino za te prostore, a to spet ne more kaj prida čuditi, če pa so bili v firmi (najbrž) prepričani, da so prostori njihovi, občina pa ni vedela, da so njeni. Zanimivo bo vedeti, če bo kdo komu za uporabo prostorov kaj plačal za nazaj.
Zgodba se je, kot je na občinah neredko navada, zelo zelo počasi razpletala in se vmes celo sploh ni. Imel sem občutek, kot da na občini nikomur ni prav dosti do tega, da bi si vsaj razjasnili, če je par sto tisoč evrov vreden prostor občinski ali ni. A se mi je zdelo vredno priti zadevi do konca, kajti ni ravno vsak dan, da ti v roke skoraj po naključju kapne preko 200 m2 površin prav sredi starega mestnega jedra z vhodom s tržnice in s pogledom na Glavni trg. Pa še javni sekret in banka sta spodaj. Bi si sploh lahko želeli kaj več? Kot bi odkrili gusarski zaklad globoko pod morsko gladino. Le da je bil ta »zaklad« vsak dan tisočem na očeh.

Na srečo se je nedavno na občini in še v Mercatorju pojavil Lokalpatriot v podobi Boruta Pelka, ki je, zdi se mi, pospešil razplet zgodbe. Brez njih bi morda še kar gledali žalostni status quo teh prostorov, ki so že precej let samevali prazni, neuporabljani. Zdaj je bojda dokončno jasno, da so prostori ob tržnici občinski.In prvi novi uporabnik teh tako rekoč novih občinskih prostorov bo Fotopub, ki bo tu imel za krajši čas svoje razstavne prostore.



Naj le dodam, da to sploh ni edini, še manj pa najhujši tak primer. Ob svojem delu na občini sem takole »našel« še kar nekaj zanimivih občinskih nepremičnin, za katere dotlej nihče ni nič vedel in občina nič od njih imela. Ena od takih je prostor, kjer bo zdaj po prejšnji mesec na občinskem svetu sprejetem lokacijskem načrtu na Jakčevi ulici stal nov stanovanjsko-poslovni objekt z okoli 100 stanovanji, seveda tudi prostor, kjer je tamkaj zdaj otroško igrišče, drugi je recimo območje, kjer je danes t.i. Park EU z otroškim igriščem v sila prijetnem okolju, zatem recimo več tisoč kvadratnih metrov zemljišč kar sredi območja Revoza, pa nekaj na novomeški avtobusni postaji, na kar sem bil tedaj opozorjen celo kar od neke prijetne deklice, pa številne manjše parcele po mestu, ki jih veselo in neovirano in brezplačno uporabljajo zasebniki (sosedje) ali pa so na njih celo že kaj sezidali, kakor sem opazil na primeru na ulici Ob Težki vodi itd. A marsikateri od teh primerov vsemu navkljub še kar ni rešen, ker se na občini nihče s tem resno ni ukvarjal in se tudi sedaj nihče še ne ukvarja resno. Z odnosom do lastnine smo očitno še vedno v nekih drugih časih. To je danes malce nenavadno. In za občino škodljivo. Komu pa mar, če ima občina škodo?


Kakor koli, vesel sem, da se je s pomočjo Lokalpatriota in njegovih kulturnih aktivnosti očitno vendarle rešil primer teh prostorov ob tržnici. V bodoče jih bo lahko občina koristno izkoristila. Če ji jih le ne bo kdo spet izmaknil iz rok … In tam tega seveda še opazili ne bodo …

Tomaž Levičar
Mestni svetnik

Ni komentarjev: