O magičnosti občinskih financ.
Včeraj sem prejel pismo Aktiva ravnateljev osnovnih šol in glasbene šole. Naslovljeno je bilo tudi na ostale kolege svetnike, župana, medije, direktorja občinske uprave in vodjo oddelka za družbene dejavnosti na občini. Pismo na dobrih dveh straneh, pod katerim so se podpisali vsi ravnatelji novomeških osnovnih šol in glasbene šole, je očitno odziv na dopis, ki jim ga je poslal župan, v katerem jih je očitno napotil k varčevanju. Šolniki v pismu razlagajo, da ne morejo več varčevati, ker že zdaj delajo na minimumu.
Meni, ki znam brati tudi številke in bolj ali manj dobro celo občinske proračune, pa je povsem nejasno, čemu sta najprej dopis župana, ki poziva osnovne šole k varčevanju, in nato še dopis Aktiva ravnateljev osnovnih šol in glasbene šole sploh ugledala svetlobo dneva. Zakaj izgubljati čas s takim razmišljanjem in pisanjem o varčevanju ter posledično razmišljati in pisati o nezmožnosti varčevanja, ko pa smo, kakor kažejo županove cifre, v Novem mestu že nekaj let v objemu proračunske prosperitete. Pravzaprav je dopis aktiva, ki županu v poduk nudi informacije o načinu in deležih financiranja osnovnošolskega prostora v novomeški občini, še nekako razumljiv, povsem nejasno pa je, zakaj župan osnovne šole, najbrž pa je tako pisanje poslal še komu drugemu, poziva k varčevanju. Ne razumem. Res ne. Kakor jaz berem županov predlog občinskega proračuna za leto 2009, bo denarja v novomeški občini v letu 2009 več kot kdajkoli prej. In če ga bo več, kot ga je kdajkoli doslej bilo, potem je sila nelogično, da bi morali v osnovnih šolah krčiti že tako skrčena finančna sredstva za svoje delovanje, kar ogroža kvaliteto dela, zadovoljstvo v šolah in seveda stanje nepremičnin, da o vplivu na uboge šolarje, zaradi katerih sistem sploh stoji, niti ne izgubljamo besed.
Za utemeljitev moje teze oziroma moje dileme in kot izkaz navedenega protislovja med enimi in drugimi dejstvi, torej med županovo zahtevo po varčevanju na eni strani in rekordnim obsegom občinskega proračuna v letu 2009 na drugi strani, naj navedem kar nekatere številke po posameznih nekaj preteklih letih, ki več kot odlično ilustrirajo upravičenost moje dileme:
-v letu 2007 je bil na predlog župana sprejet občinski proračun, ki je predvideval 35.609.635 evrov odhodkov in 33.596.000 evrov prihodkov (razliko naj bi pokril z zadolžitvijo - enako v ostalih letih) (dejansko je sicer v letu 2007 uspel župan Muhič realizirati le 27.765.266 evrov prihodkov, odhodkov pa 28.113.704 evrov);
-v letu 2008 je bil na predlog župana sprejet občinski proračun, ki je predvideval 38.306.955 evrov odhodkov in 35.945.600 evrov prihodkov (zaključni račun še čakamo, je pa iz gradiva za proračun 2009 razvidno, da je uspel v letu 2008 realizirati le 27.781.050 evrov prihodkov, torej skoraj toliko kot lepo poprej, odhodkov pa celo zgolj 27.282.367);
-v letu 2009 pa župan predvideva kar 44.597.210 evrov odhodkov in 41.407.210 evrov prihodkov. In on trdno verjame, da je to realno.
Torej: predvideni proračunski odhodki, glejmo pač porabo, se v letu 2009 glede na leto 2008 povečujejo za kar 16%, v letu 2008 pa so se glede na leto 2007 povečali za skoraj 8%. Razlika med letoma 2007 in 2009 je kar celih 25% v korist leta 2009. Kakor beležimo v predlogih proračunov župana Muhiča, je torej rast obsega proračunov v zadnjih letih konstantna in znatna. (O realizaciji proračunov na tem mestu ne gre polemizirati, to je pač bolj vprašanje županove sposobnosti uresničevanja njegovih lastnih proračunskih načrtov in zmožnost realnega videnja lastne življenjske situacije.)
Kakšna recesija neki?!? Finančne krize v Novem mestu ni. Zdaj pa naj nekdo, če tak obstaja, razloži, zakaj je treba ob tako bogatem proračunu, ki se nam po napovedih župana Muhiča obeta v letu 2009, sploh komurkoli v novomeški občini varčevati, sploh pa tistim, ki morajo biti financirani zaradi zakonskih obvez. In zakaj bi v kakršnem koli primeru morali varčevati na področju vzgoje, izobraževanje ipd, ko pa vemo, da so to oziroma razvoj človeških virov praktično osrednja strateška priložnost te občine in te države?
Ob takem proračunu, kot ga za leto 2009 napoveduje župan Muhič, bi bilo edino logično, da bi se obseg sredstev namenjen osnovnim šolam bistevno povečal ali pa vsaj zagotovil v obsegu, ki ga mora lokalna skupnost zagotavljati po zakonu (82. in 82. a člen).
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
torek, 17. februar 2009
nedelja, 15. februar 2009
HITRI PRSTI KOMUNALE
O hitrih, a dragih prstih Komunale Novo mesto.
S Komunalo Novo mesto imam v zadnjih dneh grenko-sladke izkušnje.
Najbrž moraš biti ravno direktor Komunale ali kake podobne državno-občinske inštitucije, če že človek nima sreče sedeti na direktorskem stolčku v gospodarstvu, da te ne zadene kap ali pa vsaj zalije zona ob računu za nevsakdanjo storitev komunale, kot so denimo pogrebni stroški. Z umiranjem se ne gre šaliti, ker to lahko drago stane. To je grenki del odnosa s Komunalo.
Dobro, ima pa Komunala Novo mesto tudi všečnejšo plat. In naslednje je sladki del odnosa. Oni dan sem jim namreč že navsezgodaj zjutraj poslal elektronsko pošto, v kateri sem potarnal v zvezi z zbiralnikom za smeti. Naš je imel luknjo v dnu. Od zgoraj vržeš smeti, spodaj priletijo ven. No, Komunala Novo mesto je poskrbela, da je že par ur po mojem mailu tam stal lep, nov, zelen smetnjak. Čist kot solza. Sem kar navdušen nad hitrostjo komunalcev, sem pa tudi ponosni uporabnik novega smetnjaka. Pri tej zgodbi seveda ne gre posebej izpostavljati, da bi komunalci lahko sami ugotavljali take probleme s posodami za smeti in jih tudi odpravljali, saj se vsaj v mestu praktično dvakrat na teden dotaknejo vsake izmed teh posod in jo vidijo tudi od spodaj. Bi bilo težko zabeležiti si smetnjake, ki kličejo po zamenjavi? Kakor koli, lepo je, da se Komunala Novo mesto tako hitro odzove z dejanjem. 
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
S Komunalo Novo mesto imam v zadnjih dneh grenko-sladke izkušnje.
Najbrž moraš biti ravno direktor Komunale ali kake podobne državno-občinske inštitucije, če že človek nima sreče sedeti na direktorskem stolčku v gospodarstvu, da te ne zadene kap ali pa vsaj zalije zona ob računu za nevsakdanjo storitev komunale, kot so denimo pogrebni stroški. Z umiranjem se ne gre šaliti, ker to lahko drago stane. To je grenki del odnosa s Komunalo.
Dobro, ima pa Komunala Novo mesto tudi všečnejšo plat. In naslednje je sladki del odnosa. Oni dan sem jim namreč že navsezgodaj zjutraj poslal elektronsko pošto, v kateri sem potarnal v zvezi z zbiralnikom za smeti. Naš je imel luknjo v dnu. Od zgoraj vržeš smeti, spodaj priletijo ven. No, Komunala Novo mesto je poskrbela, da je že par ur po mojem mailu tam stal lep, nov, zelen smetnjak. Čist kot solza. Sem kar navdušen nad hitrostjo komunalcev, sem pa tudi ponosni uporabnik novega smetnjaka. Pri tej zgodbi seveda ne gre posebej izpostavljati, da bi komunalci lahko sami ugotavljali take probleme s posodami za smeti in jih tudi odpravljali, saj se vsaj v mestu praktično dvakrat na teden dotaknejo vsake izmed teh posod in jo vidijo tudi od spodaj. Bi bilo težko zabeležiti si smetnjake, ki kličejo po zamenjavi? Kakor koli, lepo je, da se Komunala Novo mesto tako hitro odzove z dejanjem.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
torek, 10. februar 2009
WWW MENU: SPLET NOVOMEŠKIH EKONOMISTOV
Presenetljivo je, da ima v Novem mestu tako zelo veliko ljudi svoje osebne spletne strani, kakor je presenetljivo tudi, da se od prvega leta, torej 1996, ko so na Ekonomski šoli pričeli postavljati svoje šolarske strani, do zadnjih strani, ki so tam postavljene, torej kakih deset let kasneje, ni podoba teh strani v kvalitativnem in kvantitaivnem smislu spremenila prav nič na bolje ... Internet pa je seveda medtem pokazal marsikaj. A kakor že koli, lepo jih je videti toliko na kupu ...
ponedeljek, 9. februar 2009
SVETLOBA SREDI TEMNE KRIZE
O prepolovljeni ceni kurilnega olja v času krize.
Opevana finančna kriza iz nekih abstraktnih podob in geografske oddaljenosti očitno prehaja v lokalno konkretnost. Tako je vsaj razumeti dejstvo, da je pod presijo krize marsikateri Dolenjec že izgubil službo, menda je bilo odpuščanj v našem območju posebej veliko, še več pa jih oziroma nas lahko trepeta za službo. A kriza ima poleg teh fatalnih posledic za mnoge tudi kak lep obraz. K taki misli vsaj napelje dejstvo, da se je v zadnjih mesecih posebej očitno znižala cena kurilnega olja, ki je energent, ki se ga v številnih novomeških domovih uporablja za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Še junija lani je bila cena enega litra kurilnega olja kar 0,978 evra, konec letošnjega januarja pa je »le« še 0,538. Padec za 45% v par mesecih. Cena, ki je za kurilno olje že mesece, celo leta nismo videli. Pa je najbrž tudi kmalu ne bomo več. Skratka, ena redkih pozitivnih plati krize. V nakup! Kdor kupovati še zmore ...
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
Opevana finančna kriza iz nekih abstraktnih podob in geografske oddaljenosti očitno prehaja v lokalno konkretnost. Tako je vsaj razumeti dejstvo, da je pod presijo krize marsikateri Dolenjec že izgubil službo, menda je bilo odpuščanj v našem območju posebej veliko, še več pa jih oziroma nas lahko trepeta za službo. A kriza ima poleg teh fatalnih posledic za mnoge tudi kak lep obraz. K taki misli vsaj napelje dejstvo, da se je v zadnjih mesecih posebej očitno znižala cena kurilnega olja, ki je energent, ki se ga v številnih novomeških domovih uporablja za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Še junija lani je bila cena enega litra kurilnega olja kar 0,978 evra, konec letošnjega januarja pa je »le« še 0,538. Padec za 45% v par mesecih. Cena, ki je za kurilno olje že mesece, celo leta nismo videli. Pa je najbrž tudi kmalu ne bomo več. Skratka, ena redkih pozitivnih plati krize. V nakup! Kdor kupovati še zmore ...
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
ponedeljek, 2. februar 2009
PREDRAGI MOJ DOLENJSKI LIST
O zame vse bolj dragem časopisu.
Plača se mi v zadnjih dveh letih niti slučajno ni dvignila za 38%. Tudi se mi v zadnjem letu ni dvignila za 16%. Žal. Na srečo v splošnem niti inflacija v tej državi ni tako visoka. Niti cene osnovnih življenjskih potrebščin ne divjajo s takim tempom. Drugače je z Dolenjskim listom, katerega naročnik sem že nekaj let. Januarja so mi poslali račun za plačilo naročnine za leto 2009 z zneskom za plačilo v višini 97,76 evra. Okleval sem. Bi ali ne bi nadaljeval tole druženje z medijem? Sem naročnik še nekaterih časopisov, zato sem močno premleval, ali si sploh lahko privoščim še ta strošek na »postavki« za tiskovine. Če bi bil znesek letne naročnine za »Dolenjca« kaj bližji lanskim 82,15 evra ali celo predlanskim 70,72 evra, bi še nič ne rekel, a oni dražijo na debelo. Kot že nakazano, zadnje leto so dvignili ceno za 16%, razlika med letošnjo ceno in ceno pred dvema letoma pa je celo 38%. Mastno.
Pa kaj hočemo, so vendarle regionalni časopis, ki pa ga zadnje leto resda berem bolj ali manj le na internetu, kakor tudi cel kup ostalih medijev in blogov, tako da je moja odločitev, da poravnam račun za naročnino tiskane različice v letu 2009, precej iracionalna. Povrhu pa so mi itak še najbolj všeč Dolenjski listi sedemdesetih in posebej osemdesetih let prejšnjega stoletja. Te včasih listam, seveda brezplačno, v knjižnici. Morda je bil to, ta sentiment do tega staroste med novomeškimi oziroma dolenjskimi mediji in njegova bogata zgodovina, poriv, da sem ostal naročnik še letos. Iracionalno. Vem. Obljubim pa, da če bom v letu 2010 dobil račun, ki se bo gibal okoli 120 evrov, ga ne mislim niti pod razno poravnati. Pač ne bom več naročnik. Malo iz principa, malo pa zato, ker enostavno ne vidim racionalne podlage, da ta časopis tako mastno dražijo in se čedalje bolj zažirajo v mojo plačo. No, če se mi po nekem čudežu do naslednjega januarja dvigne plača za enak procent, kot se bo dvignila cena Dolenjskemu listu, no, potem pa kaka drobna možnost še obstaja ...
Pa še nekaj postavlja Dolenjski list v zapostavljen položaj napram Delu ter Dnevniku in Indirektu. Ko plačujem naročnino za slednje, tedaj praktično od vsakega dobim ob računu ali pa kako drugače še ponudbo, da izkoristim neke ugodnosti, ki so seveda namenjene samo zvestim naročnikom. Saj ne da te ugodnosti izkoristim, a človeku dajo taka dejanja misliti, da časopisi skrbijo zanj, četudi v resnici ni nič drugega kot dodatno molzenje krave. Od Dolenjskega lista kot naročnik nimam, kolikor sem doslej spoznal, nobenih perifernih ugodij, ki bi me razlikovale od tistih, ki niso naročniki Dolenjskega lista.
Pa kakor koli, že nestrpno pričakujem račun za naročnino na Dolenjski list leta 2010. To bo nov trenutek odločitve. Priporočam pa, da razmislijo, če se jim res splača tako dražiti časopis. Že meni ni vseeno kam dam 100 evrov in kaj za to dobim, še manj je najbrž vseeno ljudem s penzijami, še nižjimi plačami ...
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
Plača se mi v zadnjih dveh letih niti slučajno ni dvignila za 38%. Tudi se mi v zadnjem letu ni dvignila za 16%. Žal. Na srečo v splošnem niti inflacija v tej državi ni tako visoka. Niti cene osnovnih življenjskih potrebščin ne divjajo s takim tempom. Drugače je z Dolenjskim listom, katerega naročnik sem že nekaj let. Januarja so mi poslali račun za plačilo naročnine za leto 2009 z zneskom za plačilo v višini 97,76 evra. Okleval sem. Bi ali ne bi nadaljeval tole druženje z medijem? Sem naročnik še nekaterih časopisov, zato sem močno premleval, ali si sploh lahko privoščim še ta strošek na »postavki« za tiskovine. Če bi bil znesek letne naročnine za »Dolenjca« kaj bližji lanskim 82,15 evra ali celo predlanskim 70,72 evra, bi še nič ne rekel, a oni dražijo na debelo. Kot že nakazano, zadnje leto so dvignili ceno za 16%, razlika med letošnjo ceno in ceno pred dvema letoma pa je celo 38%. Mastno.
Pa kaj hočemo, so vendarle regionalni časopis, ki pa ga zadnje leto resda berem bolj ali manj le na internetu, kakor tudi cel kup ostalih medijev in blogov, tako da je moja odločitev, da poravnam račun za naročnino tiskane različice v letu 2009, precej iracionalna. Povrhu pa so mi itak še najbolj všeč Dolenjski listi sedemdesetih in posebej osemdesetih let prejšnjega stoletja. Te včasih listam, seveda brezplačno, v knjižnici. Morda je bil to, ta sentiment do tega staroste med novomeškimi oziroma dolenjskimi mediji in njegova bogata zgodovina, poriv, da sem ostal naročnik še letos. Iracionalno. Vem. Obljubim pa, da če bom v letu 2010 dobil račun, ki se bo gibal okoli 120 evrov, ga ne mislim niti pod razno poravnati. Pač ne bom več naročnik. Malo iz principa, malo pa zato, ker enostavno ne vidim racionalne podlage, da ta časopis tako mastno dražijo in se čedalje bolj zažirajo v mojo plačo. No, če se mi po nekem čudežu do naslednjega januarja dvigne plača za enak procent, kot se bo dvignila cena Dolenjskemu listu, no, potem pa kaka drobna možnost še obstaja ...
Pa še nekaj postavlja Dolenjski list v zapostavljen položaj napram Delu ter Dnevniku in Indirektu. Ko plačujem naročnino za slednje, tedaj praktično od vsakega dobim ob računu ali pa kako drugače še ponudbo, da izkoristim neke ugodnosti, ki so seveda namenjene samo zvestim naročnikom. Saj ne da te ugodnosti izkoristim, a človeku dajo taka dejanja misliti, da časopisi skrbijo zanj, četudi v resnici ni nič drugega kot dodatno molzenje krave. Od Dolenjskega lista kot naročnik nimam, kolikor sem doslej spoznal, nobenih perifernih ugodij, ki bi me razlikovale od tistih, ki niso naročniki Dolenjskega lista.
Pa kakor koli, že nestrpno pričakujem račun za naročnino na Dolenjski list leta 2010. To bo nov trenutek odločitve. Priporočam pa, da razmislijo, če se jim res splača tako dražiti časopis. Že meni ni vseeno kam dam 100 evrov in kaj za to dobim, še manj je najbrž vseeno ljudem s penzijami, še nižjimi plačami ...
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
nedelja, 18. januar 2009
SMETI V SNEGU
O smetnjakih, zametenih s snegom, in težaškem delu smetarjev.
Eno preprosto vprašanje se mi postavlja. Kdo namreč mora odmetati sneg okoli oziroma izpred smetnjakov. Smo to stanovalci? Je to kak občinski koncesionar, ki skrbi za čistočo ulic? Je to Komunala Novo mesto, ki odvaža smeti? Kakor koli že to je, vsekakor bo odnašanje smeti v naslednjih dneh težaško in dolgotrajno. Ob številnih smetnjakih si bodo smetarji namreč najprej očitno morali vzeti par minut, da bodo odmetali sneg izpred smetnjaka in ga nato spravili do vozila. Ali pa bodo tam, kjer bo smetnjak globoko v snegu, enostavno šli mimo?
Vendarle pa se mi zdi, da bi marsikje lahko stanovalci kar sami očistili sneg pred smetnjakom. Nenazadnje morajo tudi oni imeti dostop do smetnjaka, da lahko odlagajo svoje smeti. Okoli smetnjaka, kamor sam odlagam, sem očistil.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
(Fotografije: Grm, 18. januar 2009)
Eno preprosto vprašanje se mi postavlja. Kdo namreč mora odmetati sneg okoli oziroma izpred smetnjakov. Smo to stanovalci? Je to kak občinski koncesionar, ki skrbi za čistočo ulic? Je to Komunala Novo mesto, ki odvaža smeti? Kakor koli že to je, vsekakor bo odnašanje smeti v naslednjih dneh težaško in dolgotrajno. Ob številnih smetnjakih si bodo smetarji namreč najprej očitno morali vzeti par minut, da bodo odmetali sneg izpred smetnjaka in ga nato spravili do vozila. Ali pa bodo tam, kjer bo smetnjak globoko v snegu, enostavno šli mimo?
Vendarle pa se mi zdi, da bi marsikje lahko stanovalci kar sami očistili sneg pred smetnjakom. Nenazadnje morajo tudi oni imeti dostop do smetnjaka, da lahko odlagajo svoje smeti. Okoli smetnjaka, kamor sam odlagam, sem očistil.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
(Fotografije: Grm, 18. januar 2009)
sreda, 7. januar 2009
POBUDE IN VPRAŠANJA – 19. SEJA
Na 19. seji občinskega sveta, ki je bila 23. decembra 2008, sem ob točki »Pobude in vprašanja« izpostavil naslednje:
1. PRENOVA NARODNEGA DOMA - pobuda
Glede na to, da pri odgovoru na moje svetniško vprašanje v zvezi z Narodnim domom oz. projektom Evropska prestolnica kulture 2012, kjer je soudeležena Mestna občina Novo mesto, piše, da je občinska strokovna služba pripravila predlog izvedbe projekta, terminske plane, načrtovane stroške, potek realizacije, potek obnove Narodnega doma in opredelila vire financiranja, dajem predlog, da se vse to vsaj v strnjeni obliki predstavi svetnikom. Glede na to, da strokovne službe pravijo, da se župan ni odzval na njihov predlog, dajem še poziv, da župan poskrbi za navodila oz. povratne informacije in da tudi Ustanovo za prenovo Narodnega doma pozove, da se opredeli v zvezi s projektom, kakor so ga pripravile strokovne službe občine.
2. GIBANJE ŠTEVILA ZAPOSLENIH V JAVNIH ZAVODIH IN PODJETJIH – vprašanje
Glede na to, da občina predvideva zmanjšanje števila zaposlenih, je najbrž primerno razmišljati tudi o gibanju števila zaposlenih v zavodih in podjetjih, kjer stroške dela financira občinski proračun. Zato prosim za natančne podatke o gibanju števila zaposlenih v zavodih in podjetjih, kjer stroške dela financira občinski proračun za leta 2006, 2007 in 2008 (31.12.).
Predlagam, da s tem podatkom zgolj dopolnite tabelo, ki je bila pripravljena ob odgovoru na moje svetniško vprašanje glede stroškov dela v javnih zavodih in podjetjih.
3. USTAVITEV PRODAJA ZARJE, D.D. - pobuda
Predlagam, da se postopki v zvezi s prodajo deleža občine v podjetju Zarja do nadaljnjega ustavijo, ker je v zvezi s stanjem podjetja in smislom prodaje deleža občine v njem še preveč nejasnosti oziroma nedorečenosti. Župan pa naj občinski svet čimprej natančno seznani s stanjem podjetja in smotrom prodaje deleža občine.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
1. PRENOVA NARODNEGA DOMA - pobuda
Glede na to, da pri odgovoru na moje svetniško vprašanje v zvezi z Narodnim domom oz. projektom Evropska prestolnica kulture 2012, kjer je soudeležena Mestna občina Novo mesto, piše, da je občinska strokovna služba pripravila predlog izvedbe projekta, terminske plane, načrtovane stroške, potek realizacije, potek obnove Narodnega doma in opredelila vire financiranja, dajem predlog, da se vse to vsaj v strnjeni obliki predstavi svetnikom. Glede na to, da strokovne službe pravijo, da se župan ni odzval na njihov predlog, dajem še poziv, da župan poskrbi za navodila oz. povratne informacije in da tudi Ustanovo za prenovo Narodnega doma pozove, da se opredeli v zvezi s projektom, kakor so ga pripravile strokovne službe občine.
2. GIBANJE ŠTEVILA ZAPOSLENIH V JAVNIH ZAVODIH IN PODJETJIH – vprašanje
Glede na to, da občina predvideva zmanjšanje števila zaposlenih, je najbrž primerno razmišljati tudi o gibanju števila zaposlenih v zavodih in podjetjih, kjer stroške dela financira občinski proračun. Zato prosim za natančne podatke o gibanju števila zaposlenih v zavodih in podjetjih, kjer stroške dela financira občinski proračun za leta 2006, 2007 in 2008 (31.12.).
Predlagam, da s tem podatkom zgolj dopolnite tabelo, ki je bila pripravljena ob odgovoru na moje svetniško vprašanje glede stroškov dela v javnih zavodih in podjetjih.
3. USTAVITEV PRODAJA ZARJE, D.D. - pobuda
Predlagam, da se postopki v zvezi s prodajo deleža občine v podjetju Zarja do nadaljnjega ustavijo, ker je v zvezi s stanjem podjetja in smislom prodaje deleža občine v njem še preveč nejasnosti oziroma nedorečenosti. Župan pa naj občinski svet čimprej natančno seznani s stanjem podjetja in smotrom prodaje deleža občine.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
torek, 6. januar 2009
ZLATE RIBICE V LEDU IN ČLOVEŠKA BREZBRIŽNOST
O nehumani humani zadevi v odnosu do zlatih ribic.
Videli smo že marsikatero človeško krutost do živali. Najbolj občutljivi in celo solidarni znamo biti do psov, mačk in podobnih hišnih ljubljencev, tudi do živali daleč na drugem koncu sveta. Krutosti res ne manjka. Domišljija normalnega človeka enostavno ne zmore tega koraka, da bi si narisala prizore, ki jih dejanski svet ekonomske pogoltnosti, a tudi enostavnega boja za preživetje zmore. A primere krutosti na živalih beležimo tudi v Novem mestu in to tudi v aktualnem času.
Primer, ki ga sam morda niti ne bi opazil, če me nanj ne bi opozorila soseda, je z bazena pri gradu Grm. V nič kaj prida globok bazen je očitno pred časom nekdo vrgel več zlatih ribic. Morda je bil ta prostor zanje v poletnih mesecih prijetno bivališče, a v mrzli zimi se je vse spremenilo. Voda v bazenu je pričela ledeneti. Soseda je nekaj dni led še uspela razbijati, kar morda niti ni najboljša ideja, da bi tem sicer sila žilavim ribam omogočila vsaj dostop do zraka, zdaj pa je led vendarle že tako debel, da tudi to ni več mogoče z navadnimi orodji. Celo smisel je izginil, saj so zlate ribice, vsaj nekatere, vkovane v led. Morda kje spodaj kakšna celo še živi. Kdo bi to vedel. Vkovane so v led iz enostavnega razloga, ker neki brezbrižnež, ki jih je tu naselil, ni zmogel še toliko napora, da bi jim pozimi našel drugo bivališče.
Videli smo že marsikatero človeško krutost do živali. Najbolj občutljivi in celo solidarni znamo biti do psov, mačk in podobnih hišnih ljubljencev, tudi do živali daleč na drugem koncu sveta. Krutosti res ne manjka. Domišljija normalnega človeka enostavno ne zmore tega koraka, da bi si narisala prizore, ki jih dejanski svet ekonomske pogoltnosti, a tudi enostavnega boja za preživetje zmore. A primere krutosti na živalih beležimo tudi v Novem mestu in to tudi v aktualnem času.
Primer, ki ga sam morda niti ne bi opazil, če me nanj ne bi opozorila soseda, je z bazena pri gradu Grm. V nič kaj prida globok bazen je očitno pred časom nekdo vrgel več zlatih ribic. Morda je bil ta prostor zanje v poletnih mesecih prijetno bivališče, a v mrzli zimi se je vse spremenilo. Voda v bazenu je pričela ledeneti. Soseda je nekaj dni led še uspela razbijati, kar morda niti ni najboljša ideja, da bi tem sicer sila žilavim ribam omogočila vsaj dostop do zraka, zdaj pa je led vendarle že tako debel, da tudi to ni več mogoče z navadnimi orodji. Celo smisel je izginil, saj so zlate ribice, vsaj nekatere, vkovane v led. Morda kje spodaj kakšna celo še živi. Kdo bi to vedel. Vkovane so v led iz enostavnega razloga, ker neki brezbrižnež, ki jih je tu naselil, ni zmogel še toliko napora, da bi jim pozimi našel drugo bivališče.
Kdor pozna še kak tak primer naj skuša pravočasno sebi in živalim pomagati z Društvom za zaščito živali Novo mesto.
O zlatih ribicah in skrbi zanje v zimskem času:
http://en.wikipedia.org/wiki/Goldfish
http://www.tujerodne-vrste.info/informativni-listi/INF9-zlata-ribica.pdf
http://www.cbgarden.org/blog/index.php/tag/gold-fish-in-winter/ http://www.fishpondinfo.com/winter.htm
http://watergarden.com/koi-goldfish/Winter-Fish-Care.htm
P.S.: Kot sem naknadno izvedel od strokovnjakov, in kakor nenazadnje sledi tudi iz zapisov na zgornjih linkih, zlate ribice lahko preživijo tudi pod ledom, le voda ne sme povsem zmrzniti (če je ribnik globok 80 cm ali več, to ni problem). Možno pa kupiti tudi pripomočki (neke vrste stiroporni plovec), ki poskrbi, da na določenem delu voda ne zmrzne in je izmenjava kisika možna. V vsakem primeru pa je v tako mejnih primerih, kakršen je ta plitki grmski bazen, za ribe bolje pokrbeti na druge načine.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
(Fotografije: grad Grm - bazen, 6. januar 2009)
WWW MENU: IDEJE ZA LEPŠI SVET
Kdor je v kateri od kategorij dal idejo za Project 10 to the 100, jo je pač dal. Ostali pa lahko zanje od konca tega meseca vsaj glasujemo tule: http://www.project10tothe100.com/
Obenem pa ne bi bila slaba ideja niti podobno zbiranje idej, da bi še Novo mesto spremenili na bolje.
Obenem pa ne bi bila slaba ideja niti podobno zbiranje idej, da bi še Novo mesto spremenili na bolje.
sobota, 3. januar 2009
ZGLEDNA MESTA: PRAGA (1.)
Praga je, če jaz prav razumem reč, razdeljena na več okrajev, najpogosteje se govori o zgodovinskih desetih okrajih (městska část), jih je pa kajpada še več – recimo Praha 1, Praha 2, Praha 3, Praha 4, Praha 5, Praha 6, Praha 7, Praha 8, Praha 9, Praha 10, ... Ti okraji pa so nadalje razdeljeni na četrti (pražska čtvrt). Tako naj bi Praha 1 menda zabsegala območja Holečivice, Hradčany, Josefov, Mala Strana, Nove Mesto, Stare Mesto in Vinohrady. Skratka to so kot nekake krajevne skupnosti pri nas.
A v Pragi se prav dobro ve, kje se trenutno nahajate. Ne le da je na hišnih in uličnih tablicah pojasnjeno, na kateri ulici človek stoji, ampak se ve tudi, v kateri četrti je. Tako nekako, kot bi v Novem mestu recimo na hišni tablici pod navedbo ulice Šegova ulica pisalo še Drska, ker je slednje pač ime krajevne skupnosti, kjer se ta ulica nahaja. Pri nas zaenkrat še ni tako.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
(Fotografije: Praga, 1. januar 2009)
A v Pragi se prav dobro ve, kje se trenutno nahajate. Ne le da je na hišnih in uličnih tablicah pojasnjeno, na kateri ulici človek stoji, ampak se ve tudi, v kateri četrti je. Tako nekako, kot bi v Novem mestu recimo na hišni tablici pod navedbo ulice Šegova ulica pisalo še Drska, ker je slednje pač ime krajevne skupnosti, kjer se ta ulica nahaja. Pri nas zaenkrat še ni tako.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
(Fotografije: Praga, 1. januar 2009)
nedelja, 28. december 2008
torek, 23. december 2008
ŠE EN CIRKUS PRED OBČINO
O še eni očitni kršitvi novomeške oglaševalske spodobnosti. 
Na današnji seji mestnega sveta sem prejel tudi odgovor na moje svetniško vprašanje v zvezi z nameščanjem reklamnih panojev vsevprek po mestu, kakor si pač nekateri privoščijo, ker so naše inšpekcijske službe bile doslej očitno preveč blage ali pa niso uspele videti, kar je praktično vsakemu drugemu meščanu postavljeno pred nos. Prav zanima pa nas lahko, kako bo občinski inšpektor reagiral na sveže postavljene cirkuške panoje, ki niso na stebrih javne razsvetljave le križem kražem po mestu, ampak so celo tik pod občinskimi vrati. Le na urejenih oglasnih mestih teh cirkuških podob seveda ni. Težko je česa takšnega ne videti in težko je inšpektorju na takšne kršitve predpisov ne reagirati.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
(Fotografije: Seidlova cesta, 23. december 2008)
Na današnji seji mestnega sveta sem prejel tudi odgovor na moje svetniško vprašanje v zvezi z nameščanjem reklamnih panojev vsevprek po mestu, kakor si pač nekateri privoščijo, ker so naše inšpekcijske službe bile doslej očitno preveč blage ali pa niso uspele videti, kar je praktično vsakemu drugemu meščanu postavljeno pred nos. Prav zanima pa nas lahko, kako bo občinski inšpektor reagiral na sveže postavljene cirkuške panoje, ki niso na stebrih javne razsvetljave le križem kražem po mestu, ampak so celo tik pod občinskimi vrati. Le na urejenih oglasnih mestih teh cirkuških podob seveda ni. Težko je česa takšnega ne videti in težko je inšpektorju na takšne kršitve predpisov ne reagirati.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
(Fotografije: Seidlova cesta, 23. december 2008)
MESTNI SVET V ROTOVŽU
Par ribjih podob današnjega mestnega sveta in njegove dvorane:
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
(Fotografije: Rotovž, 23. december 2008)
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
(Fotografije: Rotovž, 23. december 2008)
sreda, 17. december 2008
ponedeljek, 15. december 2008
H GASILCEM PO APARAT
O mojem prispevku k plačam novomeških gasilcev.
Prav vesel sem bil današnjih besed direktorja novomeških gasilcev, da bodo na Gasilsko reševalnem centru (GRC) v prihodnje povečali obseg svoje tržne dejavnosti, med tem tudi prodajo gasilnih aparatov. Tudi s tem bodo krepili plačno varnost gasilcev.
Pretekli teden sem pri njih kupil dva gasilna aparata – enega za hišo, drugega za avto. Oba sta na prah. Eden je šestkilogramski, drugi pa dvokilogramski. Če človek pomisli, koliko stroškov si lahko prihrani, če poleg tega, da, ko pač zagori, čim prej pokliče gasilce, kak začetni ukrep pri nastavku požara pa stori s takim manjšim gasilnim aparatom še sam, je strošek nakupa aparata seveda povsem zanemarljiv. En aparat je stal 25 evrov, drugi pa, če se prav spomnim, 38 evrov.
Ob nakupovanju gasilnih aparatov na GRC pa sem razmišljal tudi o tem, da bi na GRC morali imeti bolj enostaven postopek nakupa, kajti ogledovanje aparatov v trgovinici, plačevanje pa dve nadstropji višje pri direktorjevi tajnici, ki ravno toliko, da ni zanetila požara, ko sem jo presenetil sredi kuhanja kave, se mi pač ne zdi najbolj učinkovito. Pa tudi varno očitno ne.
Pomembnejša pa se mi zdi misel, da praktično v nobeni enodružinski hiši, kamor pridem na obisk, ne vidim gasilnega aparata. Rekel bi zatorej, da ima GRC vsaj v mestu, kjer je par tisoč enodružinskih hiš, za katere si upam staviti, da večina nima niti enega gasilnega aparata, torej še veliko prostora za trženje gasilskih artiklov. In potem še servisiranje.
Veseli nas lahko, da bo Igor Perhaj, ki je direktor tega GRC že kakih pet let, sedaj, če gre pač verjeti njegovim današnjim besedam, vendarle zagnal to prodajno mašinerijo. Vsaka prireditev kulturnega centra ali knjižnice je žal bolje oglaševana, kot pa je oglaševana za varnost pomembna ponudba naših gasilcev. Pričakujem že kmalu kak atraktiven letak v nabiralniku ali pa celo kako bolj agresivno reklamno kampanjo. Res se mi zdi škoda zaradi GRC in plač gasilcev ter seveda predvsem zaradi požarne varnosti, da teh gasilnih aparatov ne bi imela prav vsaka novomeška družina. Jaz bi to celo kar uzakonil. Če bi mogel. Dokler ne morem, pa je moj edini prispevek za varnost lastnega premoženja in prispevek k plačam gasilcev takšen moj nakup in pa kaka dobra beseda o teh aparatih s polic novomeškega GRC.
Sicer pa si lahko ponudbo in cenik ogledate na spletni strani GRC Novo mesto (menu: trgovina).
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
Prav vesel sem bil današnjih besed direktorja novomeških gasilcev, da bodo na Gasilsko reševalnem centru (GRC) v prihodnje povečali obseg svoje tržne dejavnosti, med tem tudi prodajo gasilnih aparatov. Tudi s tem bodo krepili plačno varnost gasilcev.
Pretekli teden sem pri njih kupil dva gasilna aparata – enega za hišo, drugega za avto. Oba sta na prah. Eden je šestkilogramski, drugi pa dvokilogramski. Če človek pomisli, koliko stroškov si lahko prihrani, če poleg tega, da, ko pač zagori, čim prej pokliče gasilce, kak začetni ukrep pri nastavku požara pa stori s takim manjšim gasilnim aparatom še sam, je strošek nakupa aparata seveda povsem zanemarljiv. En aparat je stal 25 evrov, drugi pa, če se prav spomnim, 38 evrov.
Ob nakupovanju gasilnih aparatov na GRC pa sem razmišljal tudi o tem, da bi na GRC morali imeti bolj enostaven postopek nakupa, kajti ogledovanje aparatov v trgovinici, plačevanje pa dve nadstropji višje pri direktorjevi tajnici, ki ravno toliko, da ni zanetila požara, ko sem jo presenetil sredi kuhanja kave, se mi pač ne zdi najbolj učinkovito. Pa tudi varno očitno ne.
Pomembnejša pa se mi zdi misel, da praktično v nobeni enodružinski hiši, kamor pridem na obisk, ne vidim gasilnega aparata. Rekel bi zatorej, da ima GRC vsaj v mestu, kjer je par tisoč enodružinskih hiš, za katere si upam staviti, da večina nima niti enega gasilnega aparata, torej še veliko prostora za trženje gasilskih artiklov. In potem še servisiranje.
Veseli nas lahko, da bo Igor Perhaj, ki je direktor tega GRC že kakih pet let, sedaj, če gre pač verjeti njegovim današnjim besedam, vendarle zagnal to prodajno mašinerijo. Vsaka prireditev kulturnega centra ali knjižnice je žal bolje oglaševana, kot pa je oglaševana za varnost pomembna ponudba naših gasilcev. Pričakujem že kmalu kak atraktiven letak v nabiralniku ali pa celo kako bolj agresivno reklamno kampanjo. Res se mi zdi škoda zaradi GRC in plač gasilcev ter seveda predvsem zaradi požarne varnosti, da teh gasilnih aparatov ne bi imela prav vsaka novomeška družina. Jaz bi to celo kar uzakonil. Če bi mogel. Dokler ne morem, pa je moj edini prispevek za varnost lastnega premoženja in prispevek k plačam gasilcev takšen moj nakup in pa kaka dobra beseda o teh aparatih s polic novomeškega GRC.
Sicer pa si lahko ponudbo in cenik ogledate na spletni strani GRC Novo mesto (menu: trgovina).
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
četrtek, 11. december 2008
REAKCIJSKI ČAS ELEKTRIČARJEV
O času od 27. novembra do 9. decembra.
Vedno je zanimivo spremljati, kako dolg je reakcijski čas. Pustimo ob strani problem, da imajo nekateri silno visok prag vzdraženja. Tudi od javnih služb pričakujemo, da hitro reagirajo na naše probleme, posebej če se nam zdi, da je problem enostavno rešljiv in da mora biti rešen. Po svetu si mnoge organizacije oziroma mesta prizadevajo ta reakcijski čas kar najbolj skrajšati. Od opozorila meščana glede nekega problema do rešitve tega problema naj bi preteklo kar najmanj časa.
Tudi sam sem se nehote zapletel v eno tako vzročno-posledično zgodbo. Z novomeškimi električarji. Na ulici je namreč crknila luč. Nekaj dni sem kar miroval misleč, da kak uslužbenec ponoči hodi naokoli in beleži luči, ki ne delujejo, zatem pa jih podnevi popravljajo njegovi kolegi. Po nekaj dneh mi je upanje v tak sistem splahnelo. Pobrskal sem po spletu in našel kontakt koncesionarja, ki za občino ureja te reči. Na problem sem jih kar preko e pošte opozoril 27. novembra. Sicer se na moj mejl niso odzvali s kakšno zahvalo, ker sem jim sporočil napako, a slutil sem, da se je sistem sprožil. Čakal sem. In čakal. Na ulici pa je bila še kar nekaj časa po mojem e mailu tema. Tema ni fina reč. Vzbuja domišljijo. No, 8. decembra dopoldan so se odgovrni vendarle znašli na ulici in nekaj počeli. Zvečer istega dne luč vseeno ni svetila. Zopet sem jim poslal mejl. Odgovorili so mi, da so njihovi fantje bili oni dan tam in reč popravili. Povedal sem, da to ne drži in da bi bilo pametno poskusiti zopet. Odgovorili so mi, da bodo. In res so. 9. decembra so luč popravili. Zdaj sveti. Med 27. novembrom in 9. decembrom pa je 12 dni.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
Vedno je zanimivo spremljati, kako dolg je reakcijski čas. Pustimo ob strani problem, da imajo nekateri silno visok prag vzdraženja. Tudi od javnih služb pričakujemo, da hitro reagirajo na naše probleme, posebej če se nam zdi, da je problem enostavno rešljiv in da mora biti rešen. Po svetu si mnoge organizacije oziroma mesta prizadevajo ta reakcijski čas kar najbolj skrajšati. Od opozorila meščana glede nekega problema do rešitve tega problema naj bi preteklo kar najmanj časa.
Tudi sam sem se nehote zapletel v eno tako vzročno-posledično zgodbo. Z novomeškimi električarji. Na ulici je namreč crknila luč. Nekaj dni sem kar miroval misleč, da kak uslužbenec ponoči hodi naokoli in beleži luči, ki ne delujejo, zatem pa jih podnevi popravljajo njegovi kolegi. Po nekaj dneh mi je upanje v tak sistem splahnelo. Pobrskal sem po spletu in našel kontakt koncesionarja, ki za občino ureja te reči. Na problem sem jih kar preko e pošte opozoril 27. novembra. Sicer se na moj mejl niso odzvali s kakšno zahvalo, ker sem jim sporočil napako, a slutil sem, da se je sistem sprožil. Čakal sem. In čakal. Na ulici pa je bila še kar nekaj časa po mojem e mailu tema. Tema ni fina reč. Vzbuja domišljijo. No, 8. decembra dopoldan so se odgovrni vendarle znašli na ulici in nekaj počeli. Zvečer istega dne luč vseeno ni svetila. Zopet sem jim poslal mejl. Odgovorili so mi, da so njihovi fantje bili oni dan tam in reč popravili. Povedal sem, da to ne drži in da bi bilo pametno poskusiti zopet. Odgovorili so mi, da bodo. In res so. 9. decembra so luč popravili. Zdaj sveti. Med 27. novembrom in 9. decembrom pa je 12 dni.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
(Fotografije: Novo mesto, 9. december 2008)
sreda, 10. december 2008
OBJAVLJEN KONZERVATORSKI PROGRAM ZA NARODNI DOM
O pozitivnem odzivu občine na mojo pobudo.
Z občine sem prejel obvestilo, da so objavili Konzervatorski program za Narodni dom na spletni strani občine. Končno. Program je bil pripravljen že na začetku leta 2007. Moja pobuda, da se ta program, kakor tudi vse druge raziskave, študije ipd, ki so financirane iz občinskih sredstev, objavi na spletnih straneh in s tem ponudi v pregled najširši javnosti, pa ima tudi že brado.
Konzervatorski program za Narodni dom (17 Mb)
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
Z občine sem prejel obvestilo, da so objavili Konzervatorski program za Narodni dom na spletni strani občine. Končno. Program je bil pripravljen že na začetku leta 2007. Moja pobuda, da se ta program, kakor tudi vse druge raziskave, študije ipd, ki so financirane iz občinskih sredstev, objavi na spletnih straneh in s tem ponudi v pregled najširši javnosti, pa ima tudi že brado.
Konzervatorski program za Narodni dom (17 Mb)
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
nedelja, 7. december 2008
POGOVOR O NOVOMEŠKEM TURIZMU
O tem, kaj je Društvo Novo mesto počelo in o tem kaj počne Zavod za turizem.
Na spodnji povezavi lahko prisluhnete uvodnim minutam pogovornega večera Društva Novo mesto na temo novomeškega turizma. Uvodu Mitje Simiča (od 0:00) in Igorja Vidmarja (od 0:55) sledi kronološki oris prizadevanj društva v zvezi s turizmom Jože Miklič (od 3:34), zatem pa nastop Iva Kuljaja (od 9:48). Zaradi nerodnosti pri snemanju žal nisem uspel posneti celega pogovornega večera, ampak le dobrih 15 minut.
Kliknite na:
Četrti četrtek, Narodni dom, 4. december 2008 ob 19:00 uri.
in potem pritisnite "Download".
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
(Audio posnetek: 4. december 2009 od 19:00 v Narodnem domu v Novem mestu)
Na spodnji povezavi lahko prisluhnete uvodnim minutam pogovornega večera Društva Novo mesto na temo novomeškega turizma. Uvodu Mitje Simiča (od 0:00) in Igorja Vidmarja (od 0:55) sledi kronološki oris prizadevanj društva v zvezi s turizmom Jože Miklič (od 3:34), zatem pa nastop Iva Kuljaja (od 9:48). Zaradi nerodnosti pri snemanju žal nisem uspel posneti celega pogovornega večera, ampak le dobrih 15 minut.
Kliknite na:
Četrti četrtek, Narodni dom, 4. december 2008 ob 19:00 uri.
in potem pritisnite "Download".
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
(Audio posnetek: 4. december 2009 od 19:00 v Narodnem domu v Novem mestu)
SEJEMSKO PLAKATIRANJE
O še vedno neurejenem oglaševanju v javnem prostoru.
Nedolgo nazaj sem na blogu pod naslovom Hudičevo plakatiranje obravnaval vuhmepiševski odnos nekega tujega organizatorja nekega obskurnega dogodka do mestnega prostora in predpisov. Da pa ni moč takih zadev pripisati le tujcem in posebej raznim cirkusantom pa nazorno kaže tudi najnovejši primer, ko se je oglasni transparent zopet pojavil kar na mestni ograji in to navkljub temu, da je v okolici komaj pregledna množica najrazličnejših oglasnih prostorov, ki bi jih bilo moč in treba legalno izkoristiti – jumbo panoji, city light, tam tam panoji, obešenke na drogovih ulične razsvetljave ...
Zanimivo bo tudi tokrat slišati, v kakšni višini je inšpektor oglobil tokratnega prekrškarja.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
(Fotografije: Novo mesto, 7. december 2008)
ponedeljek, 1. december 2008
POBUDE IN VPRAŠANJA – 18. SEJA
Na 18. seji občinskega sveta sem ob točki »Pobude in vprašanja« izpostavil naslednje:
1.
LUČI NA ROTOVŽU – ponovitev pobude
Na 12. seji (januar 2008) občinskega sveta sem dal pobudo, da naj se z zamenjavo žarnic in pričvrstitvijo svetil sanira osvetlitev rotovža. Kasneje sem dobil odgovor, da bo to urejeno. Ugotavljam, da vse do danes to ni urejeno, zato daje zopet enako pobudo.
2.
SERVIS 48 - pobuda
Predlagam, da občina po zgledu projekta Servis 48, ki ga vodi celjska občina, tudi v Novem mestu uvedemo enak oziroma podoben servis (s spletno storitvijo) oziroma povezavo med občani in občino, ker bi to lahko pripomoglo k izboljšanju podobe občine, dvignilo poznavanje problemov, skrajšalo odzivni čas občine in njenih inštitucij glede reševanja problemov, dvignilo tudi stopnjo odgovornosti zaposlenih ipd.
Koliko mi je znano, je morebitni strošek uvedbe take spletne aplikacije zelo majhen, občina bi, kakor sem se pozanimal, lahko uporabila že razvite spletne aplikativne module, večja angažiranost pa bi ob takem projektu seveda bila potrebna s strani zaposlenih v občini.
Glejte: Servis 48 - Celje
3.
RACIONALIZACIJA OBČINSKE UPRAVE ZA 10 ZAPOSLENIH- vprašanje
Direktor občinske uprave Murtič je na zadnji seji Odbora za okolje in prostor dejal, da ima občina pripravljen načrt zmanjšanja števila zaposlenih v občini za 10 delovnih mest – župan je sicer obetal zmanjšanje uprave za 30 ljudi. Odpuščanje delavcev naj bi potekalo na, kot se je direktor izrazil, mehek način. Dejal je še, da se bo k izvedbi pristopilo, ko bo to odredil župan.
Prosim, da se ta načrt na naslednji seji predstavi.
4.
NARODNI DOM IN APT – vprašanje
Prosim za predstavitev čim bolj natančnega terminskega plana aktivnosti za prenovo Narodnega doma in stavbe APT.
Glede na to, da je novomeška občina ena izmed partneric projekta Evropska prestolnica kulture 2012 in da sta v zvezi s tem predvidena za realizacijo do tedaj tudi dva investicijska projekta, namreč prenova Narodnega doma in stavbe Anton Podbevšek Teatra, prosim, da uprava oziroma župan predstavita natančen plan predvidenih aktivnosti s potrebnimi finančnimi vložki mesta (in ostalih financerjev) po fazah razvoja projekta ali po letih, da bi projekta do leta 2012 resnično lahko bila uresničena.
Za informacijo sem sicer prosil že pred časom, a je nisem prejel. Zato ponavljam vprašanje – in tu razširjam še na APT.
Maribor 2012
Prijava na razpis EPK
5.
NOVI TRG 6 – vprašanje
Glede na to, da je po prostorskem aktu, ki ureja območje Novega trga, pristojnost župana, da potrdi projektno nalogo za izvedbo natečaja za lokacijo Novi trg 6, prosim za informacijo, ali je župan že potrdil to projektno nalogo. Če jo je, prosim za predstavitev le te, če je še ni, pa za informacijo, kaj se pravzaprav dogaja v zvezi z izvedbo natečaja.
6.
PROGRAM DELA 2006-2010 - pobuda
Občina (oz. župan) ima na svoji spletni strani predstavljen program dela za obdobje od leta 2006 do leta 2010.
Predlagam, da občina pripravi pregled uresničevanja tega programa dela v preteklih dveh letih in napove aktivnosti do konca mandata, iz česar bo razvidno kako bodo preostale naloge v roku, v katerem se je snovalec zavezal, uresničene (finančno, organizacijsko, kadrovsko, pravno …).
Glejte: Županovi projekti
7.
KNJIŽNICA MIRANA JARCA IN NOVE TEHNOLOGIJE - vprašanje
V medijih sem zasledil zapise o prenašanju vsebine tiskanih knjig na internet, s čimer bodo gradiva postala bistveno bolj dostopna, kot so danes.
V zvezi s tem me zanima, če novomeška Knjižnica Mirana Jarca (morebiti s partnerji) pripravlja kakpodoben projekt pri nas, predvsem pa, kako bo postavila svojo dolgoročno vizijo v oziru na te prihajajoče nove tehnološke in življenjske realnosti, ki bi znale vlogo knjižnic v vsakodnevniku precej spremeniti. In če slednje drži, bi morala knjižnica svoje aktivnosti že sedaj umerjati tudi v oziru na to.
Glejte: Books scanning - The Guardian
8.
NELEGALNO OGLAŠEVANJE - vprašanje
V začetku meseca novembra je v Novem mestu gostoval nek motor show, ki si je nadel naziv »Hell Drivers«. Dogodek, ki se je odvil ob Mercator Centru na Cikavi je bil s panoji tudi bogato promoviran po ulicah Novega mesta. Panoji so bili vsem na očeh, zagotovo tudi mestnemu inšpektoratu, postavljeni po ograjah ob občinskih cestah, kandelabrih javne razsvetljave ipd.
Kolikor poznam lokalne predpise je tovrstno oglaševanje prepovedano. Zato me zanima, kako je v zvezi s tem reagiral Inšpektorat.
Ob tem naj še dodam, da mi je znano, da imajo mnoga novomeška društva, ki počno za mesto bistveno pomembnejše reči, kot je nek moto show, velike problem z oglaševanjem svojih aktivnosti oziroma dogodkov, saj si ne morejo zlahka privoščiti oglaševanja na legalnih mestih. Če je slučajno po novem dopustno oglaševati na način, kakor je bilo storjeno v primeru navedenega moto showa, ali pa če inšpektorat takih v oči vpijočih stvari vsaj ne preganja po službeni dolžnosti, pa predlagam, da inšpektorat oziroma občina o tem podata javno obvestilo.
9.
KONZERVATORSKI PROGRAM ZA NARODNI DOM NA SPLETU - pobuda
Pred časom sem dal pobudo, da bi konzervatorski program, ki je bil lani pripravljen za Narodni dom, objavili na spletni strani občine (kakor tudi vse druge raziskovalne naloge, analize, študije ipd). Odgovorjeno mi je bilo, da to zaradi prevelike datoteke, velika je menda okoli 17 Mb, ni mogoče.
Prosim za pojasnilo, kako je potem takem občina na svoji spletni strani lahko objavila dokument, ki je velik 57 megabajtov.
Glejte: Dopolnjeni osnutek Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Novo mesto - prva obravnava
Ker velikost datotek očitno ni problematična, obenem s posredovanjem te informacije tudi ponavljam svojo pobudo.
10.
STROŠKI DELA ZA ZAPOSLENE V OBČINI IN ZAVODIH - vprašanje
Ker sam pri pregledu proračuna oziroma zaključnega računa nisem mogel dovolj natančno oziroma dovolj zagotovo razbrati višine sredstev, ki jih mora občinski proračun nameniti za stroške dela (bruto plače, prispevki, davek, jubilejne nagrade regres, prevoz ipd), vas prosim za natančen podatek, komu vse novomeška občina namenja sredstva za stroške dela ter kolikšni so bili ti izdatki občinskega proračuna v letih 2007 in 2008 po posameznih pravnih ipd osebah (občinska uprava, občinski svet, javni zavodi …).
Glejte: Milijoni evrov za novomeško občinsko upravo
11.
ZAGOTOVITEV DODATNIH PROSTOROV ZA OBČINSKO UPRAVO – vprašanje
Ob reševanju prostorske stiske občinske uprave, ki je nastala z izselitvijo iz prostorov na Novem trgu 6, je bilo s strani vodstva občine rečeno, da je najem prostorov v stavbi Glavni trg 24 le začasna rešitev, da pa se že pripravlja vse potrebno za zagotovitev prostora za delovna mesta na Seidlovi cesti 1 (podstrešje) ali ob rotovžu (prizidek) oziroma v kaki drugi stavbi v lasti občine, kjer občini pač ne bo treba plačevati drage najemnine.
Prosim za podatek, kako te aktivnosti potekajo in kdaj bodo zaključene.
12.
DENAR Z RAZPISOV ZA DRUŠTVA - pobuda
Seznanjen sem, da občina ne izpolnjuje svojih obveznosti, ki izhajajo iz sklenjenih pogodb z društvi (recimo na področju kulture), ki so bile sklenjene z njimi na podlagi izvedenih razpisov. Ker imajo društva zaradi tega tudi znatne poslovne probleme, ker so bila na razpisu s strani občine odobrena sredstva pač del finančne konstrukcije posameznih projektov društev, projekti pa so večinoma že izvedeni in so torej finančne obveznosti tudi za izvajalca že nastale, predlagam, da občina svoje obveznosti nemudoma izpolni v smislu, da nakaže denar društvom skladno s sklenjenimi pogodbami.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
1.
LUČI NA ROTOVŽU – ponovitev pobude
Na 12. seji (januar 2008) občinskega sveta sem dal pobudo, da naj se z zamenjavo žarnic in pričvrstitvijo svetil sanira osvetlitev rotovža. Kasneje sem dobil odgovor, da bo to urejeno. Ugotavljam, da vse do danes to ni urejeno, zato daje zopet enako pobudo.
2.
SERVIS 48 - pobuda
Predlagam, da občina po zgledu projekta Servis 48, ki ga vodi celjska občina, tudi v Novem mestu uvedemo enak oziroma podoben servis (s spletno storitvijo) oziroma povezavo med občani in občino, ker bi to lahko pripomoglo k izboljšanju podobe občine, dvignilo poznavanje problemov, skrajšalo odzivni čas občine in njenih inštitucij glede reševanja problemov, dvignilo tudi stopnjo odgovornosti zaposlenih ipd.
Koliko mi je znano, je morebitni strošek uvedbe take spletne aplikacije zelo majhen, občina bi, kakor sem se pozanimal, lahko uporabila že razvite spletne aplikativne module, večja angažiranost pa bi ob takem projektu seveda bila potrebna s strani zaposlenih v občini.
Glejte: Servis 48 - Celje
3.
RACIONALIZACIJA OBČINSKE UPRAVE ZA 10 ZAPOSLENIH- vprašanje
Direktor občinske uprave Murtič je na zadnji seji Odbora za okolje in prostor dejal, da ima občina pripravljen načrt zmanjšanja števila zaposlenih v občini za 10 delovnih mest – župan je sicer obetal zmanjšanje uprave za 30 ljudi. Odpuščanje delavcev naj bi potekalo na, kot se je direktor izrazil, mehek način. Dejal je še, da se bo k izvedbi pristopilo, ko bo to odredil župan.
Prosim, da se ta načrt na naslednji seji predstavi.
4.
NARODNI DOM IN APT – vprašanje
Prosim za predstavitev čim bolj natančnega terminskega plana aktivnosti za prenovo Narodnega doma in stavbe APT.
Glede na to, da je novomeška občina ena izmed partneric projekta Evropska prestolnica kulture 2012 in da sta v zvezi s tem predvidena za realizacijo do tedaj tudi dva investicijska projekta, namreč prenova Narodnega doma in stavbe Anton Podbevšek Teatra, prosim, da uprava oziroma župan predstavita natančen plan predvidenih aktivnosti s potrebnimi finančnimi vložki mesta (in ostalih financerjev) po fazah razvoja projekta ali po letih, da bi projekta do leta 2012 resnično lahko bila uresničena.
Za informacijo sem sicer prosil že pred časom, a je nisem prejel. Zato ponavljam vprašanje – in tu razširjam še na APT.
Maribor 2012
Prijava na razpis EPK
5.
NOVI TRG 6 – vprašanje
Glede na to, da je po prostorskem aktu, ki ureja območje Novega trga, pristojnost župana, da potrdi projektno nalogo za izvedbo natečaja za lokacijo Novi trg 6, prosim za informacijo, ali je župan že potrdil to projektno nalogo. Če jo je, prosim za predstavitev le te, če je še ni, pa za informacijo, kaj se pravzaprav dogaja v zvezi z izvedbo natečaja.
6.
PROGRAM DELA 2006-2010 - pobuda
Občina (oz. župan) ima na svoji spletni strani predstavljen program dela za obdobje od leta 2006 do leta 2010.
Predlagam, da občina pripravi pregled uresničevanja tega programa dela v preteklih dveh letih in napove aktivnosti do konca mandata, iz česar bo razvidno kako bodo preostale naloge v roku, v katerem se je snovalec zavezal, uresničene (finančno, organizacijsko, kadrovsko, pravno …).
Glejte: Županovi projekti
7.
KNJIŽNICA MIRANA JARCA IN NOVE TEHNOLOGIJE - vprašanje
V medijih sem zasledil zapise o prenašanju vsebine tiskanih knjig na internet, s čimer bodo gradiva postala bistveno bolj dostopna, kot so danes.
V zvezi s tem me zanima, če novomeška Knjižnica Mirana Jarca (morebiti s partnerji) pripravlja kakpodoben projekt pri nas, predvsem pa, kako bo postavila svojo dolgoročno vizijo v oziru na te prihajajoče nove tehnološke in življenjske realnosti, ki bi znale vlogo knjižnic v vsakodnevniku precej spremeniti. In če slednje drži, bi morala knjižnica svoje aktivnosti že sedaj umerjati tudi v oziru na to.
Glejte: Books scanning - The Guardian
8.
NELEGALNO OGLAŠEVANJE - vprašanje
V začetku meseca novembra je v Novem mestu gostoval nek motor show, ki si je nadel naziv »Hell Drivers«. Dogodek, ki se je odvil ob Mercator Centru na Cikavi je bil s panoji tudi bogato promoviran po ulicah Novega mesta. Panoji so bili vsem na očeh, zagotovo tudi mestnemu inšpektoratu, postavljeni po ograjah ob občinskih cestah, kandelabrih javne razsvetljave ipd.
Kolikor poznam lokalne predpise je tovrstno oglaševanje prepovedano. Zato me zanima, kako je v zvezi s tem reagiral Inšpektorat.
Ob tem naj še dodam, da mi je znano, da imajo mnoga novomeška društva, ki počno za mesto bistveno pomembnejše reči, kot je nek moto show, velike problem z oglaševanjem svojih aktivnosti oziroma dogodkov, saj si ne morejo zlahka privoščiti oglaševanja na legalnih mestih. Če je slučajno po novem dopustno oglaševati na način, kakor je bilo storjeno v primeru navedenega moto showa, ali pa če inšpektorat takih v oči vpijočih stvari vsaj ne preganja po službeni dolžnosti, pa predlagam, da inšpektorat oziroma občina o tem podata javno obvestilo.
9.
KONZERVATORSKI PROGRAM ZA NARODNI DOM NA SPLETU - pobuda
Pred časom sem dal pobudo, da bi konzervatorski program, ki je bil lani pripravljen za Narodni dom, objavili na spletni strani občine (kakor tudi vse druge raziskovalne naloge, analize, študije ipd). Odgovorjeno mi je bilo, da to zaradi prevelike datoteke, velika je menda okoli 17 Mb, ni mogoče.
Prosim za pojasnilo, kako je potem takem občina na svoji spletni strani lahko objavila dokument, ki je velik 57 megabajtov.
Glejte: Dopolnjeni osnutek Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Novo mesto - prva obravnava
Ker velikost datotek očitno ni problematična, obenem s posredovanjem te informacije tudi ponavljam svojo pobudo.
10.
STROŠKI DELA ZA ZAPOSLENE V OBČINI IN ZAVODIH - vprašanje
Ker sam pri pregledu proračuna oziroma zaključnega računa nisem mogel dovolj natančno oziroma dovolj zagotovo razbrati višine sredstev, ki jih mora občinski proračun nameniti za stroške dela (bruto plače, prispevki, davek, jubilejne nagrade regres, prevoz ipd), vas prosim za natančen podatek, komu vse novomeška občina namenja sredstva za stroške dela ter kolikšni so bili ti izdatki občinskega proračuna v letih 2007 in 2008 po posameznih pravnih ipd osebah (občinska uprava, občinski svet, javni zavodi …).
Glejte: Milijoni evrov za novomeško občinsko upravo
11.
ZAGOTOVITEV DODATNIH PROSTOROV ZA OBČINSKO UPRAVO – vprašanje
Ob reševanju prostorske stiske občinske uprave, ki je nastala z izselitvijo iz prostorov na Novem trgu 6, je bilo s strani vodstva občine rečeno, da je najem prostorov v stavbi Glavni trg 24 le začasna rešitev, da pa se že pripravlja vse potrebno za zagotovitev prostora za delovna mesta na Seidlovi cesti 1 (podstrešje) ali ob rotovžu (prizidek) oziroma v kaki drugi stavbi v lasti občine, kjer občini pač ne bo treba plačevati drage najemnine.
Prosim za podatek, kako te aktivnosti potekajo in kdaj bodo zaključene.
12.
DENAR Z RAZPISOV ZA DRUŠTVA - pobuda
Seznanjen sem, da občina ne izpolnjuje svojih obveznosti, ki izhajajo iz sklenjenih pogodb z društvi (recimo na področju kulture), ki so bile sklenjene z njimi na podlagi izvedenih razpisov. Ker imajo društva zaradi tega tudi znatne poslovne probleme, ker so bila na razpisu s strani občine odobrena sredstva pač del finančne konstrukcije posameznih projektov društev, projekti pa so večinoma že izvedeni in so torej finančne obveznosti tudi za izvajalca že nastale, predlagam, da občina svoje obveznosti nemudoma izpolni v smislu, da nakaže denar društvom skladno s sklenjenimi pogodbami.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
Naročite se na:
Objave (Atom)