O sprenevedanju občine glede parkirnih privilegijev sredi starega mestnega jedra.
Že več mesecev poteka med časopisom park in Mestno občino Novo mesto dopisovanje, ki je na eni strani poskus razkrivanja, na drugi strani pa poskus skrivanja privilegiranega parkiranja nekaterih občinskih uslužbencev. Zgodba je iz sprva dokaj nedolžnega in enostavno rešljivega problema prešla v jasno spoznanje o novomeški občini, ki ji resnicoljubnost in odprtost do javnosti niso osrednja načela delovanja.
Na spletni strani časopisa Park smo bili pred dnevi priča še enemu razkrinkanju. Po tem, ko je občina, kakor je pisal časopis zadnje mesece, začuda odgovarjala, da nima podatkov o evidenčnih oziroma serijskih številkah sponzorskih parkirnih dovolilnic, ki jih je župan Muhič prejel od Komunale Novo mesto in jih podelil svojim bližnjim, so zdaj vendarle priznali, da podatki o tem obstajajo in da jih torej imajo. Občina je pač sporočila, da je podatek o serijskih številkah teh dovolilnic razviden s prejemnice ter iz računa Komunale.
A tragikomedijo se je župan očitno odločil nadaljevati, čeprav v tej igri nima niti najmanjših izgledov »zmage«.
Časopis Park je namreč zahteval, da občina posreduje seznam imetnikov parkirnih dovolilnic, ki jih je naprej podelil župan. Z občine pa so odgovorili, da tega podatka žal nimajo, ker so dovolilnice prenosljive. Jasno, tu ni nobene prave logike in to je seveda totalna bedarija. Zakaj? Občina namreč najprej priznava, da so bile parkirne dovolilnice dostavljene osebno v tajništvo župana. Torej jih je dobila občina oziroma župan. Prav slednji pa je zatem najbrž po lastni presoji oziroma po nekih kriterijih te dovolilnice podelil, komur jih je pač želel podeliti. Torej če drug ne, mora župan Muhič zelo dobro vedeti, komu jih je dal in nikakor ne more reči, da tega podatka nima, ker da so te prenosljive. Upamo le, da je župan te dragocene dovolilnice za parkiranje, ki bi se jih razveselil vsak občan z avtom, določenim ljudem razdelil zato, ker je ocenil, da jih ti »potrebujejo«, ne pa da bi jih ti prenesli, posojali, oddajali komu drugemu oziroma tretjemu, recimo svoji ženi, partnerju, prijatelju … In to je najbrž vse, kar bi moral župan Parku oziroma javnosti sporočiti, da bi se vsaj ta občutljivi del občutljive zgodbe o privilegiranem parkiranju sredi starega mestnega jedra zaključil.
Res je žalostno spremljati tako slepomišenje občine, ko pa je to vendarle otročja igra mačke z mišjo, pri čemer je v tem iskanju resnice občina žal nihče drug kot miš, ki bo pač kmalu mogla priznati svojo nemoč pred resnico oziroma mačko, ki jo v tej igri igra Park. Le stvar časa je še, kdaj bo tega konec.
Potem pa bo seveda že čas, da začne občina ne le časopisu ampak širni javnosti razlagati tudi, kako si predstavlja urejanje prometa v starem mestnem jedru in njegovo oživljanje ter kako si predstavlja učinkovito in pravično delovanje redarske službe.
-Ali torej smemo pričakovati, da bodo tudi uslužbenci občine in seveda predvsem šofer županovega Vel satisa upoštevali predpise tako kot jih moramo vsi ostali?
-Ali smemo pričakovati, da bodo na Glavnem trgu imeli prednost pri parkiranju tisti, ki prihajajo za kratek ali malo manj kratek čas v trgovine in gostinske lokale v tem območju, ne pa birokrati v času celega delovnika?
-Ali smemo pričakovati, da bodo redarji tako striktno kot kaznujejo vsako nepravilno parkirano vozilo neprivilegiranega občana, kdaj kaznovali tudi nepravilno parkiranje občinskih uslužbencev, ali pa smemo misliti oziroma moramo kar naenkrat vedeti, da pravila ne veljajo za vse?
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
P.S.:
http://www.park-on.net/?p=901
http://www.park-on.net/?p=1051
http://www.park-on.net/?p=891
http://www.park-on.net/?p=1418
http://www.park-on.net/?p=1417
Ni komentarjev:
Objavite komentar