O tem, da Novo mesto očitno ne zna ravnati s kulturno dediščino in da bi bilo, kakor kaže, mnogo bolje, ko bi nagrobnik pomembneža iz 16. stoletja podarili hrvaškemu mestu Senj.
Človek, nevajen neskladja med besedami in dejanji, najprej kar nekoliko osupne, ko vidi, da v mestu, ki tako rado govori o svojem menda dobrem odnosu do kulturne dediščine in ki si drzne celo (so)kandidirati za evropsko prestolnico kulture, torej v Novem mestu, ugleda več stoletij star, pač renesančni, zelo lepo izdelan nagrobnik regionalno pomembne vojaške osebnosti, postavljen v slabo osvetljen prostor sredi neke navlake, vse skupaj daje podobo ropotarnice, in obenem kajpada brez kakršnega koli pojasnila, kaj ta kamniti artefakt sploh je. Tako je to v Novem mestu, v križnem hodniku frančiškanskega samostana, kjer je svoje mesto našel nagrobnik vojskovodje Ivana Lenkovića, ki je v našem prostoru znan tudi po tem, da je bil lastnik gradu Otočec konec 16. stoletja, v širše prostoru pa je odigral še bistveno večjo vlogo, posebej glede varovanja regije pred Turki in formiranja Vojne krajine.
A s kulturno dediščino znajo kje drugje tudi mnogo bolje. Denimo v Senju, ki leži ob hrvaškem morju, le dobri dve uri vožnje z avtom od Novega mesta. Senj je nekako matično mesto uskokov, ki so jih mnogi slavili kot najodličnejše borce.
V Senju je Lenković pred stoletji dal postaviti grad Nehaj. Za razliko od premnogih naših, dolenjskih gradov, ki jih pustimo propadati, so senjčani temu svojemu gradu, ki gospoduje nad mestom, zagotovili spodobno in vzdrževano podobo in vanj vstavili tudi za današnji čas primerne programe. V gradu so zato muzej, ki prikazuje uskoško zgodovino, vojskovanje, urejena je lepa razgledna točka, v gradu pa je tudi restavracija. Turisti ga pridno obiskujejo.
Muzejska zbirka gradu Nehaj pa med ostalim premore tudi repliko Lenkovićevega nagrobnika, katerega original je, kot rečeno, v Novem mestu. Da so tamkaj bistveno bolj poskrbeli in umestili navadno repliko, kot smo pri nas original, je po svoje povsem odveč razpredati. Nekaj o tem pa povedo fotografije. Zdi se mi, da bi bilo za kulturno dediščino najbolje, da se ji Novo mesto odpove ter denimo Lenkovićev nagrobnik raje podari Senju, ki bo s tem znal bistveno primerneje ravnati.
Potem, ko očitno za delce zgodovine pri nas ne znamo poskrbeti in iz njih tudi ne napletati atraktivnih zgodb, se pa čudimo, če gredo turisti drugam ...
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
(Fotografije: Novo mesto – frančiškanski samostan, križni hodnik 26. julij 2008; 2008; Senj – muzejska razstava, utrdba Nehaj, pogledi, 26. juilij 2008)
1 komentar:
Senjskim uskokom je povsem dovolj da imajo repliko. Zakaj bi vi pošiljali Lenkovićev nagrobnik v Senj. Kolikor razumem nagrobnik spada na grob, njegov grob je pa v Novem mestu. Prezentacija v trdnjavi Nehaj in prezentacija v križnem hodniku fr. samostana v NM sta si prevej podobni. Bi rad videl v Nehaju nekaj več informacij o Otočcu ipd. z druge strani pa v NM nekaj več teksta o Lenkoviću, Senju, Žumberku, uskokih ...
Objavite komentar