Na javnih površinah v mestnem jedru stoji nekaj gostinskih vrtov, od katerih sta seveda na najimenitnejših lokacijah tista na Glavnem trgu, na zgornjem delu trga. Imenitna zato, ker sta atraktivno umeščena sredi kulturne dediščine, ker je tu velik pretok pešcev, ker je blizu nekaj parkirnih mest (čeravno si mnogi avto raje pripeljejo skoraj do mizice), nenazadnje pa tudi zato, ker gostincem za uporabo teh javnih površin ni treba odšteti niti enega samega evra. Pa tudi kako drugače se ti gostinci mestu, ki jim nudi prostor, ne oddolžijo.
Plačilo komunalne takse, kakor se reče dajatvi, ki se jo načeloma plačuje za uporabo javnih površin, je bilo tudi za gostinske vrtove ukinjeno leta 2004, namreč v okviru oživljanja starega mestnega jedra. V onem času se to ni zdela napačna poteza, celo nasprotno, bila je dobra poteza. Dandanes pa se mi že zdi, da bi mesto od oddajanja teh površin od gostincev lahko vendarle iztisnilo nekaj več oziroma vsaj nekaj. Vsaj nekaj malega več.
Ne roji mi po glavi, pa četudi je dandanes čas, ko se praviloma nič ne dobi več brezplačno, tudi sok na gostinskem vrtu ne, da bi v Novem mestu gostinci za vrtove, ki so sicer povezani z gostinskimi lokali, morali odšteti kakšne visoke zneske, kakor je primer denimo v Ljubljani, kjer se pogovarjajo o sedemmestnih številkah v evrih za najboljšo lokacijo. Menim pa, da bi lahko gostinci mestu v zameno za to, da dobijo prostor na Glavnem trgu, ki jim nudi nezanemarljive prihodke, zagotovili vsaj kontinuiran kulturni program na tem istem trgu.
Občina bi to lahko uredila denimo z razpisom za oddajo vrtov, kjer bi moral biti pogoj, da najemnik zagotovi določen obseg določene kvalitete programa na javni površini. O primernosti programa bi morala seveda soditi strokovna skupina imenovana s strani občine.
Primer kolikor toliko spodobno pripravljenega razpisa, resda tudi zanimivo izvedenega, je Ljubljana – oddaja površine za gostinski vrt na Prešernovem trgu.
Podobno bi se tega lahko lotila novomeška občina, le da morebiti tu, vsaj po mojem mnenju, ne gre še razmišljati o najemnini. Zahtevo, da gostinec zagotavlja kulturni program na trgu, pa bimorala občina dovolj jasno postaviti. Tako bi tudi mestno jedro oziroma Glavni trg dobil nov vir življenja.
Primer spodobno vodene prireditvene dejavnosti je lahko že sedaj Knjigarna Goga, četudi ta nima nič opraviti z gostinstvom na občinskih površinah.
Druga reč, ki postaja aktualna, pa izvira iz dejstva, da se okoli Kettejevega vodnjaka zdaj nabirajo že trije gostinski lokali (Situla, Bar pri vodnjaku, Knjigarna Goga), zato bi bilo najbrž primerno, da občina vsem trem ponudi prostor na trgu. Če poleg aktualnega ni zainteresiran nihče drug, potem v redu, če pa so, pa bi bilo primerno in celo koristno prostor na potezi od Situle do rotovža pač razdeliti na tri dele in vsakemu od gostincev ponuditi en kos.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
(Fotografiji: Glavni trg, 2. julij 2008)
Ni komentarjev:
Objavite komentar