V Novem mestu je bila pred par leti zasnovana tako imenovana Rudolfova pot. Vodi po meji pomerija Rudolfswertha, torej Novega mesta, kakor ga je določil ustanovitelj Rudolf IV. Habsburški daljnega leta 1365. Pred stoletji so to pot s konji menda enkrat letno obšli mestni veljaki, da bi mestu zagotavljali neokrnjeno mejo, danes pa bi naj približno taista pot, dolga je dobrih 37 kilometrov, služila v rekreativne in turistične namene.
Vendar pa Novo mesto, odkar je bila pot zasnovana, v zvezi z njo ni izvedlo kakih posebnih ureditev. Največ kar se je s potjo zgodilo, je bila izdaja karte poti z njenim opisom, Planinsko društvo Novo mesto pa pripravlja pohode oziroma kolesarske izlete po njej. Pot je vpisana tudi v kataster planinskih poti Planinske zveze Slovenije.
Da pa se da iz tako zgodovinsko utemeljene trase poti narediti kaj več, dokazuje denimo Ljubljana na primeru Poti spominov in tovarištva. Poti, ki je pomnik na narodnoosvobodilno vojno, na okupirano Ljubljano in seveda na tovarištvo in ki še danes združuje Ljubljančane, niso naredili le publikacije, ampak so ji tudi odredili bogat prostor v mestu, jo dobro označili z drevjem, ki so ga zasadili vzdolž poti, z vertikalnimi in tudi talnimi oznakami, namestili informacijske table in postavili počivališča, nanjo navezujejo spomenike in igrišča, po njej vsako leto organizirajo tudi pohod in tek in jo nasploh zelo visoko vrednotijo, razvijajo ter pazijo, da niti silno dragi mestni razvojni projekti ne bi razvrednotili ali kakor koli že pokvarili te mestne zelene poteze. Tudi zato se vsako leto po Poti spominov in tovarištva sprehodijo desettisoči Ljubljančanov in še mnogi ostali.
Vsekakor dovolj dober zgled za Novo mesto, ki ima podobno priložnost, a s to razliko, da je Rudolfova pot ambientalno še bistveno bolj privlačna kakor ljubljanska Pot spominov in tovarištva.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
(Fotografije: Ljubljana – Pot spominov in tovarištva (v Šiški); 29. julij 2008)
Ni komentarjev:
Objavite komentar