Na 21. seji občinskega sveta, ki je bila včeraj, torej 26. februarja 2009, sem ob točki »Pobude in vprašanja« izpostavil naslednje:
1. LUČI NA ROTOVŽU – ponovitev pobude
Na 12. seji (januar 2008) in zatem še na 18. seji (november 2008) občinskega sveta sem dal pobudo, da naj se z zamenjavo žarnic in pričvrstitvijo svetil sanira osvetlitev rotovža. Obakrat sem dobil odgovor, da bo to urejeno.
Ugotavljam, da vse do danes to še kar ni urejeno, zato pobudo spet ponavljam in ob tem bolj kot za odgovor prosim za ukrepanje odgovornih.
2. REORGANIZACIJA OBČINSKE UPRAVE - vprašanje
Januarja 2008, torej pred dobrim letom dni, je bil sprejet odlok glede reorganizacije občinske uprave. Prosim, da se po letu dni predstavi učinke, ki jih je reorganizacija dala, posebej v točkah, ki so bile tedaj navedene, da so razlog reorganizacije.
3. BAZNE POSTAJE MOBILNE TELEFONIJE - vprašanje
Prosim za podatek, kjer na območju mesta Novo mesto so postavljene bazne postaje mobilne telefonije, kakšne vrste so, kakšna je njihova moč ter kakšni so pogoji za postavitev teh postaj na območju MO Novo mesto.
Posebej pa prosim, da občina priskrbi podatek, na podlagi katerega akta oziroma ob kakšnih pogojih je moč namestiti bazno postajo mobilne telefonije na vrh griča Portoval, kjer se, kolikor mi je znano, razteza tudi gozd s posebnim namenom. Zanima me, ali je namestitev sploh možno izvesti v območju gozda s posebnim namenom.
Predlagam tudi, da občina zaščiti vrhove gričev in podobne za mesto in njegovo podobo ključne predele pred karšnim koli poseganjem v smislu gradenj.
http://www.forum-ems.si/
http://www.kidricevo.si/UserFiles/1433/File/Mobilna%20telefonija-1.doc
4. OSKRBA OBMOČJA ŠMIHEL – pobuda
Predlagam, da občina v območju Šmihela omogoči in tudi aktivno vzpodbudi zagotovitev tistih storitev, ki so za kvalitetno življenje meščanov v območju potrebne. Ugotovitev je namreč, da je oskrba s trgovino tem območju slaba, če sem dobro opazil v tem delu mesta celo ni bankomata, kaj šele, da bi bila banka, ni pošte ipd. Praktično celoten južni del mesta je v tem pogledu zelo slabo oskrbljen (Šmihel, Regrča vas, Regrške košenice …), zdi pa se, da občina ne vlaga prav nobenih resnih naporov, da bi tu vzpodbudila tudi tovrstne investicije.
5. PROMET IN NOVO NASELJE V ŠKRJANČAH - vprašanje
Med Regrškimi košenicami in Škrjančami se oblikuje novo stanovanjsko naselje. V zvezi s tem me zanima, kako bo to naselje prometno povezano z drugimi deli mesta oziroma ali bo in kdaj bo občina uredila pločnike, kolesarske steze ter javni promet, da bodo posebej otroci, a tudi vsi ostali, lahko od tu varno dostopali do oddaljene šole, trgovine, v središče mesta …
6. UREDITEV KROŽIŠČ – pobuda
Občina je v sodelovanju s tovarno Krka uspela zanimivo urediti prostor sredi enega izmed krožišč. Zanima pa me, kdaj bodo na podoben način, kakor je bilo sicer napovedano pred časom, urejena tudi ostala mestna krožišča ter ali je koncept ureditve že znan.
7. PLOČNIK NA KANDIJSKEM MOSTU – vprašanje
Pločnik na Kandijskem mostu je iz leta v leto potrebno obnavljati, kar navaja k misli, da so slabo pripravljeni projekti sanacije ali pa slabo izvedena dela. Zaradi tega ima občina iz leta v leto z obnavljanjem (nepotrebne) stroške, hoja po tako slabih pločnikih pa je mnogim, posebej pa starejšim zelo nevarna.
Prosim za podatek, koliko prenov pločnika na Kandijskem mostu je bilo izvedenih od celovite prenove mosta sredi devetdesetih let do danes, kdo je pripravljal projekte sanacije pločnikov, kdo je bil izvajalec posameznih sanacij ter koliko je posamezna sanacija stala občinski proračun in kakšne so odgovornosti posameznih subjektov v zvezi s tem.
8. PARKIRIŠČE ZA HOTEL KRONA – pobuda
Predlagam, da občina na območju Glavnega trga ali na kaki drugi primerni lokaciji uredi parkirno mesto za prihod gostov Hotela Krona in hostla Situla na Glavnem trgu. Gre seveda zgolj za parkirno mesto, ki omogoči obiskovalcem (avtobus), da varno in legalno izstopijo in prenesejo svojo prtljago v objekt. Glede na to, da gre za pomembni novomeški turistični pridobitvi, je najbrž primerno, da občina pri tem pomaga tudi z ustrezno prometno ureditvijo, ki jo terja tovrstna dejavnost, ki jo naši prostorski akti tu pač omogočajo.
9. DOLG DRŽAVE DO MO NOVO MESTO – vprašanje
Župan Muhič je januarja 2009 prvič povedal, da država občini dolguje 10 milijonov evrov. Glede na to, da župan te trditve ni argumentiral, prosim za natančen podatek, iz kje izvira ta dolg države do občine, kolikšen natančno je, kdaj je nastal oziroma nastajal, kdaj ga država namerava vrniti ter kaj je župan doslej naredil in kaj pač bo naredil za to, da bi bil dolg, če seveda v resnici sploh obstaja, če je priznan, vrnjen.
10. PEŠPOTI – vprašanje
Kot je razbrati iz predloga proračuna za leto 2009, so bila sredstva na proračunski postavki 11049009 v višini 50.000 evrov porabljena. Prosim za podatek, katera dela in v kakšnem obsegu ter kje so bila opravljena.
Zanima pa me tudi, kako občina trenutno razvija projekt ureditve pešpoti ob reki Krki in ob potoku Težka voda – v povezavi z ureditvenim načrtom za kolesarske poti in pešpoti.
11. SPOMENIKI NOB TER LJUDSKE REVOLUCIJE - vprašanje
Prosim za podatek, kako je z veljavnostjo Odloka o varstvu in vzdrževanju spomenikov in spominskih obeležij NOB ter ljudske revolucije ter kako mestna občina v zadnjem obdobju nadzira izvajanje odloka in kako izvaja svoje naloge v zvezi s tem odlokom.
Odlok o varstvu in vzdrževanju spomenikov in spominskih obeležij NOB ter ljudske revolucije je objavljen na: http://www.novomesto.si/si/obcina/akti/?v=178
12. ODLOK O VZDRŽEVANJU ZANEMARJENIH STAVB – ponovitev pobude
Maja 2008 sem na 15 seji dal pobudo za pripravo Odloka o vzdrževanju zanemarjenih stavb. Odgovorjeno je bilo, da bo odlok v kratkem pripravljen. A odlok doslej ni bil uvrščen na sejo dnevnega reda, zaradi česar pobudo ponavljam, prosim pa tudi za pojasnilo, zakaj odlok doslej ni bil pripravljen, četudi je bilo napovedano, da bo.
13. ARHIV PROSTORSKI AKTOV MESTNE OBČINE NOVO MESTO – vprašanje
Občan se je name obrnil s pobudo, da na občinskem svetu vprašam oziroma dam pobudo, kako je z arhiviranje aktualnih in starejših, tudi že neveljavnih prostorskih aktov občine – od urbanističnih načrtov do raznih lokacijskih oziroma zazidalnih načrtov, ki so, kakor je smiselno navedel občan, dejansko pomemben del zgodovine mesta oziroma njegovega razvoja in jih zato velja posebej pozorno hraniti. Zanima me torej, kdo in kako hrani prostorske akte občine, ki so bili sprejeti v zadnjih desetletjih ter kakšne so možnosti, da si to gradivo občani po potrebi ogledamo.
14. GLAVNI TRG 25 OZ. SOKOLSKA ULICA 4 – vprašanje
Na 10. seji občinskega sveta (november 2007) sem dal pobudo v zvezi z ureditvijo prostorov na Glavnem trgu 25 oziroma Sokolski ulici 4, ki so v lasti občine. Glede na to, da ni videti, da bi se zadeve v zvezi s temi prostori kakor koli premaknile (prodaja, ureditev, oddaja …), kaj šele premaknile na bolje, ampak gre za nekak mrtvi kapital občine, predlagam, da občina s tem vendarle čimprej nekaj stori, ker je, če drugega ne, zaradi take brezbrižnosti škoda zaznavna tudi v občinskem proračunu.
15. RESTAVRACIJA BREG – vprašanje
Kakor sem pri svojih pobudah opozoril že na 10. seji občinskega sveta, je župan Muhič dejal,da bo poskrbel za odprtje restavracije Breg, ki je že par let zaprta. Tudi danes je še tako. Zanima me, kakšne aktivnosti župan trenutno vodi v zvezi s to svojo obljubo, katere uresničitev, pa četudi z veliko zamudo, bo gotovo v veliko korist meščanov, mesta in tudi njegovega turizma.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
petek, 27. februar 2009
torek, 17. februar 2009
ZA OSNOVNE ŠOLE LE MILOŠČINA IZ ŽUPANOVE DEBELE DENARNICE
O magičnosti občinskih financ.
Včeraj sem prejel pismo Aktiva ravnateljev osnovnih šol in glasbene šole. Naslovljeno je bilo tudi na ostale kolege svetnike, župana, medije, direktorja občinske uprave in vodjo oddelka za družbene dejavnosti na občini. Pismo na dobrih dveh straneh, pod katerim so se podpisali vsi ravnatelji novomeških osnovnih šol in glasbene šole, je očitno odziv na dopis, ki jim ga je poslal župan, v katerem jih je očitno napotil k varčevanju. Šolniki v pismu razlagajo, da ne morejo več varčevati, ker že zdaj delajo na minimumu.
Meni, ki znam brati tudi številke in bolj ali manj dobro celo občinske proračune, pa je povsem nejasno, čemu sta najprej dopis župana, ki poziva osnovne šole k varčevanju, in nato še dopis Aktiva ravnateljev osnovnih šol in glasbene šole sploh ugledala svetlobo dneva. Zakaj izgubljati čas s takim razmišljanjem in pisanjem o varčevanju ter posledično razmišljati in pisati o nezmožnosti varčevanja, ko pa smo, kakor kažejo županove cifre, v Novem mestu že nekaj let v objemu proračunske prosperitete. Pravzaprav je dopis aktiva, ki županu v poduk nudi informacije o načinu in deležih financiranja osnovnošolskega prostora v novomeški občini, še nekako razumljiv, povsem nejasno pa je, zakaj župan osnovne šole, najbrž pa je tako pisanje poslal še komu drugemu, poziva k varčevanju. Ne razumem. Res ne. Kakor jaz berem županov predlog občinskega proračuna za leto 2009, bo denarja v novomeški občini v letu 2009 več kot kdajkoli prej. In če ga bo več, kot ga je kdajkoli doslej bilo, potem je sila nelogično, da bi morali v osnovnih šolah krčiti že tako skrčena finančna sredstva za svoje delovanje, kar ogroža kvaliteto dela, zadovoljstvo v šolah in seveda stanje nepremičnin, da o vplivu na uboge šolarje, zaradi katerih sistem sploh stoji, niti ne izgubljamo besed.
Za utemeljitev moje teze oziroma moje dileme in kot izkaz navedenega protislovja med enimi in drugimi dejstvi, torej med županovo zahtevo po varčevanju na eni strani in rekordnim obsegom občinskega proračuna v letu 2009 na drugi strani, naj navedem kar nekatere številke po posameznih nekaj preteklih letih, ki več kot odlično ilustrirajo upravičenost moje dileme:
-v letu 2007 je bil na predlog župana sprejet občinski proračun, ki je predvideval 35.609.635 evrov odhodkov in 33.596.000 evrov prihodkov (razliko naj bi pokril z zadolžitvijo - enako v ostalih letih) (dejansko je sicer v letu 2007 uspel župan Muhič realizirati le 27.765.266 evrov prihodkov, odhodkov pa 28.113.704 evrov);
-v letu 2008 je bil na predlog župana sprejet občinski proračun, ki je predvideval 38.306.955 evrov odhodkov in 35.945.600 evrov prihodkov (zaključni račun še čakamo, je pa iz gradiva za proračun 2009 razvidno, da je uspel v letu 2008 realizirati le 27.781.050 evrov prihodkov, torej skoraj toliko kot lepo poprej, odhodkov pa celo zgolj 27.282.367);
-v letu 2009 pa župan predvideva kar 44.597.210 evrov odhodkov in 41.407.210 evrov prihodkov. In on trdno verjame, da je to realno.
Torej: predvideni proračunski odhodki, glejmo pač porabo, se v letu 2009 glede na leto 2008 povečujejo za kar 16%, v letu 2008 pa so se glede na leto 2007 povečali za skoraj 8%. Razlika med letoma 2007 in 2009 je kar celih 25% v korist leta 2009. Kakor beležimo v predlogih proračunov župana Muhiča, je torej rast obsega proračunov v zadnjih letih konstantna in znatna. (O realizaciji proračunov na tem mestu ne gre polemizirati, to je pač bolj vprašanje županove sposobnosti uresničevanja njegovih lastnih proračunskih načrtov in zmožnost realnega videnja lastne življenjske situacije.)
Kakšna recesija neki?!? Finančne krize v Novem mestu ni. Zdaj pa naj nekdo, če tak obstaja, razloži, zakaj je treba ob tako bogatem proračunu, ki se nam po napovedih župana Muhiča obeta v letu 2009, sploh komurkoli v novomeški občini varčevati, sploh pa tistim, ki morajo biti financirani zaradi zakonskih obvez. In zakaj bi v kakršnem koli primeru morali varčevati na področju vzgoje, izobraževanje ipd, ko pa vemo, da so to oziroma razvoj človeških virov praktično osrednja strateška priložnost te občine in te države?
Ob takem proračunu, kot ga za leto 2009 napoveduje župan Muhič, bi bilo edino logično, da bi se obseg sredstev namenjen osnovnim šolam bistevno povečal ali pa vsaj zagotovil v obsegu, ki ga mora lokalna skupnost zagotavljati po zakonu (82. in 82. a člen).
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
Včeraj sem prejel pismo Aktiva ravnateljev osnovnih šol in glasbene šole. Naslovljeno je bilo tudi na ostale kolege svetnike, župana, medije, direktorja občinske uprave in vodjo oddelka za družbene dejavnosti na občini. Pismo na dobrih dveh straneh, pod katerim so se podpisali vsi ravnatelji novomeških osnovnih šol in glasbene šole, je očitno odziv na dopis, ki jim ga je poslal župan, v katerem jih je očitno napotil k varčevanju. Šolniki v pismu razlagajo, da ne morejo več varčevati, ker že zdaj delajo na minimumu.
Meni, ki znam brati tudi številke in bolj ali manj dobro celo občinske proračune, pa je povsem nejasno, čemu sta najprej dopis župana, ki poziva osnovne šole k varčevanju, in nato še dopis Aktiva ravnateljev osnovnih šol in glasbene šole sploh ugledala svetlobo dneva. Zakaj izgubljati čas s takim razmišljanjem in pisanjem o varčevanju ter posledično razmišljati in pisati o nezmožnosti varčevanja, ko pa smo, kakor kažejo županove cifre, v Novem mestu že nekaj let v objemu proračunske prosperitete. Pravzaprav je dopis aktiva, ki županu v poduk nudi informacije o načinu in deležih financiranja osnovnošolskega prostora v novomeški občini, še nekako razumljiv, povsem nejasno pa je, zakaj župan osnovne šole, najbrž pa je tako pisanje poslal še komu drugemu, poziva k varčevanju. Ne razumem. Res ne. Kakor jaz berem županov predlog občinskega proračuna za leto 2009, bo denarja v novomeški občini v letu 2009 več kot kdajkoli prej. In če ga bo več, kot ga je kdajkoli doslej bilo, potem je sila nelogično, da bi morali v osnovnih šolah krčiti že tako skrčena finančna sredstva za svoje delovanje, kar ogroža kvaliteto dela, zadovoljstvo v šolah in seveda stanje nepremičnin, da o vplivu na uboge šolarje, zaradi katerih sistem sploh stoji, niti ne izgubljamo besed.
Za utemeljitev moje teze oziroma moje dileme in kot izkaz navedenega protislovja med enimi in drugimi dejstvi, torej med županovo zahtevo po varčevanju na eni strani in rekordnim obsegom občinskega proračuna v letu 2009 na drugi strani, naj navedem kar nekatere številke po posameznih nekaj preteklih letih, ki več kot odlično ilustrirajo upravičenost moje dileme:
-v letu 2007 je bil na predlog župana sprejet občinski proračun, ki je predvideval 35.609.635 evrov odhodkov in 33.596.000 evrov prihodkov (razliko naj bi pokril z zadolžitvijo - enako v ostalih letih) (dejansko je sicer v letu 2007 uspel župan Muhič realizirati le 27.765.266 evrov prihodkov, odhodkov pa 28.113.704 evrov);
-v letu 2008 je bil na predlog župana sprejet občinski proračun, ki je predvideval 38.306.955 evrov odhodkov in 35.945.600 evrov prihodkov (zaključni račun še čakamo, je pa iz gradiva za proračun 2009 razvidno, da je uspel v letu 2008 realizirati le 27.781.050 evrov prihodkov, torej skoraj toliko kot lepo poprej, odhodkov pa celo zgolj 27.282.367);
-v letu 2009 pa župan predvideva kar 44.597.210 evrov odhodkov in 41.407.210 evrov prihodkov. In on trdno verjame, da je to realno.
Torej: predvideni proračunski odhodki, glejmo pač porabo, se v letu 2009 glede na leto 2008 povečujejo za kar 16%, v letu 2008 pa so se glede na leto 2007 povečali za skoraj 8%. Razlika med letoma 2007 in 2009 je kar celih 25% v korist leta 2009. Kakor beležimo v predlogih proračunov župana Muhiča, je torej rast obsega proračunov v zadnjih letih konstantna in znatna. (O realizaciji proračunov na tem mestu ne gre polemizirati, to je pač bolj vprašanje županove sposobnosti uresničevanja njegovih lastnih proračunskih načrtov in zmožnost realnega videnja lastne življenjske situacije.)
Kakšna recesija neki?!? Finančne krize v Novem mestu ni. Zdaj pa naj nekdo, če tak obstaja, razloži, zakaj je treba ob tako bogatem proračunu, ki se nam po napovedih župana Muhiča obeta v letu 2009, sploh komurkoli v novomeški občini varčevati, sploh pa tistim, ki morajo biti financirani zaradi zakonskih obvez. In zakaj bi v kakršnem koli primeru morali varčevati na področju vzgoje, izobraževanje ipd, ko pa vemo, da so to oziroma razvoj človeških virov praktično osrednja strateška priložnost te občine in te države?
Ob takem proračunu, kot ga za leto 2009 napoveduje župan Muhič, bi bilo edino logično, da bi se obseg sredstev namenjen osnovnim šolam bistevno povečal ali pa vsaj zagotovil v obsegu, ki ga mora lokalna skupnost zagotavljati po zakonu (82. in 82. a člen).
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
nedelja, 15. februar 2009
HITRI PRSTI KOMUNALE
O hitrih, a dragih prstih Komunale Novo mesto.
S Komunalo Novo mesto imam v zadnjih dneh grenko-sladke izkušnje.
Najbrž moraš biti ravno direktor Komunale ali kake podobne državno-občinske inštitucije, če že človek nima sreče sedeti na direktorskem stolčku v gospodarstvu, da te ne zadene kap ali pa vsaj zalije zona ob računu za nevsakdanjo storitev komunale, kot so denimo pogrebni stroški. Z umiranjem se ne gre šaliti, ker to lahko drago stane. To je grenki del odnosa s Komunalo.
Dobro, ima pa Komunala Novo mesto tudi všečnejšo plat. In naslednje je sladki del odnosa. Oni dan sem jim namreč že navsezgodaj zjutraj poslal elektronsko pošto, v kateri sem potarnal v zvezi z zbiralnikom za smeti. Naš je imel luknjo v dnu. Od zgoraj vržeš smeti, spodaj priletijo ven. No, Komunala Novo mesto je poskrbela, da je že par ur po mojem mailu tam stal lep, nov, zelen smetnjak. Čist kot solza. Sem kar navdušen nad hitrostjo komunalcev, sem pa tudi ponosni uporabnik novega smetnjaka. Pri tej zgodbi seveda ne gre posebej izpostavljati, da bi komunalci lahko sami ugotavljali take probleme s posodami za smeti in jih tudi odpravljali, saj se vsaj v mestu praktično dvakrat na teden dotaknejo vsake izmed teh posod in jo vidijo tudi od spodaj. Bi bilo težko zabeležiti si smetnjake, ki kličejo po zamenjavi? Kakor koli, lepo je, da se Komunala Novo mesto tako hitro odzove z dejanjem. 
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
S Komunalo Novo mesto imam v zadnjih dneh grenko-sladke izkušnje.
Najbrž moraš biti ravno direktor Komunale ali kake podobne državno-občinske inštitucije, če že človek nima sreče sedeti na direktorskem stolčku v gospodarstvu, da te ne zadene kap ali pa vsaj zalije zona ob računu za nevsakdanjo storitev komunale, kot so denimo pogrebni stroški. Z umiranjem se ne gre šaliti, ker to lahko drago stane. To je grenki del odnosa s Komunalo.
Dobro, ima pa Komunala Novo mesto tudi všečnejšo plat. In naslednje je sladki del odnosa. Oni dan sem jim namreč že navsezgodaj zjutraj poslal elektronsko pošto, v kateri sem potarnal v zvezi z zbiralnikom za smeti. Naš je imel luknjo v dnu. Od zgoraj vržeš smeti, spodaj priletijo ven. No, Komunala Novo mesto je poskrbela, da je že par ur po mojem mailu tam stal lep, nov, zelen smetnjak. Čist kot solza. Sem kar navdušen nad hitrostjo komunalcev, sem pa tudi ponosni uporabnik novega smetnjaka. Pri tej zgodbi seveda ne gre posebej izpostavljati, da bi komunalci lahko sami ugotavljali take probleme s posodami za smeti in jih tudi odpravljali, saj se vsaj v mestu praktično dvakrat na teden dotaknejo vsake izmed teh posod in jo vidijo tudi od spodaj. Bi bilo težko zabeležiti si smetnjake, ki kličejo po zamenjavi? Kakor koli, lepo je, da se Komunala Novo mesto tako hitro odzove z dejanjem.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
torek, 10. februar 2009
WWW MENU: SPLET NOVOMEŠKIH EKONOMISTOV
Presenetljivo je, da ima v Novem mestu tako zelo veliko ljudi svoje osebne spletne strani, kakor je presenetljivo tudi, da se od prvega leta, torej 1996, ko so na Ekonomski šoli pričeli postavljati svoje šolarske strani, do zadnjih strani, ki so tam postavljene, torej kakih deset let kasneje, ni podoba teh strani v kvalitativnem in kvantitaivnem smislu spremenila prav nič na bolje ... Internet pa je seveda medtem pokazal marsikaj. A kakor že koli, lepo jih je videti toliko na kupu ...
ponedeljek, 9. februar 2009
SVETLOBA SREDI TEMNE KRIZE
O prepolovljeni ceni kurilnega olja v času krize.
Opevana finančna kriza iz nekih abstraktnih podob in geografske oddaljenosti očitno prehaja v lokalno konkretnost. Tako je vsaj razumeti dejstvo, da je pod presijo krize marsikateri Dolenjec že izgubil službo, menda je bilo odpuščanj v našem območju posebej veliko, še več pa jih oziroma nas lahko trepeta za službo. A kriza ima poleg teh fatalnih posledic za mnoge tudi kak lep obraz. K taki misli vsaj napelje dejstvo, da se je v zadnjih mesecih posebej očitno znižala cena kurilnega olja, ki je energent, ki se ga v številnih novomeških domovih uporablja za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Še junija lani je bila cena enega litra kurilnega olja kar 0,978 evra, konec letošnjega januarja pa je »le« še 0,538. Padec za 45% v par mesecih. Cena, ki je za kurilno olje že mesece, celo leta nismo videli. Pa je najbrž tudi kmalu ne bomo več. Skratka, ena redkih pozitivnih plati krize. V nakup! Kdor kupovati še zmore ...
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
Opevana finančna kriza iz nekih abstraktnih podob in geografske oddaljenosti očitno prehaja v lokalno konkretnost. Tako je vsaj razumeti dejstvo, da je pod presijo krize marsikateri Dolenjec že izgubil službo, menda je bilo odpuščanj v našem območju posebej veliko, še več pa jih oziroma nas lahko trepeta za službo. A kriza ima poleg teh fatalnih posledic za mnoge tudi kak lep obraz. K taki misli vsaj napelje dejstvo, da se je v zadnjih mesecih posebej očitno znižala cena kurilnega olja, ki je energent, ki se ga v številnih novomeških domovih uporablja za ogrevanje prostorov in sanitarne vode. Še junija lani je bila cena enega litra kurilnega olja kar 0,978 evra, konec letošnjega januarja pa je »le« še 0,538. Padec za 45% v par mesecih. Cena, ki je za kurilno olje že mesece, celo leta nismo videli. Pa je najbrž tudi kmalu ne bomo več. Skratka, ena redkih pozitivnih plati krize. V nakup! Kdor kupovati še zmore ...
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
ponedeljek, 2. februar 2009
PREDRAGI MOJ DOLENJSKI LIST
O zame vse bolj dragem časopisu.
Plača se mi v zadnjih dveh letih niti slučajno ni dvignila za 38%. Tudi se mi v zadnjem letu ni dvignila za 16%. Žal. Na srečo v splošnem niti inflacija v tej državi ni tako visoka. Niti cene osnovnih življenjskih potrebščin ne divjajo s takim tempom. Drugače je z Dolenjskim listom, katerega naročnik sem že nekaj let. Januarja so mi poslali račun za plačilo naročnine za leto 2009 z zneskom za plačilo v višini 97,76 evra. Okleval sem. Bi ali ne bi nadaljeval tole druženje z medijem? Sem naročnik še nekaterih časopisov, zato sem močno premleval, ali si sploh lahko privoščim še ta strošek na »postavki« za tiskovine. Če bi bil znesek letne naročnine za »Dolenjca« kaj bližji lanskim 82,15 evra ali celo predlanskim 70,72 evra, bi še nič ne rekel, a oni dražijo na debelo. Kot že nakazano, zadnje leto so dvignili ceno za 16%, razlika med letošnjo ceno in ceno pred dvema letoma pa je celo 38%. Mastno.
Pa kaj hočemo, so vendarle regionalni časopis, ki pa ga zadnje leto resda berem bolj ali manj le na internetu, kakor tudi cel kup ostalih medijev in blogov, tako da je moja odločitev, da poravnam račun za naročnino tiskane različice v letu 2009, precej iracionalna. Povrhu pa so mi itak še najbolj všeč Dolenjski listi sedemdesetih in posebej osemdesetih let prejšnjega stoletja. Te včasih listam, seveda brezplačno, v knjižnici. Morda je bil to, ta sentiment do tega staroste med novomeškimi oziroma dolenjskimi mediji in njegova bogata zgodovina, poriv, da sem ostal naročnik še letos. Iracionalno. Vem. Obljubim pa, da če bom v letu 2010 dobil račun, ki se bo gibal okoli 120 evrov, ga ne mislim niti pod razno poravnati. Pač ne bom več naročnik. Malo iz principa, malo pa zato, ker enostavno ne vidim racionalne podlage, da ta časopis tako mastno dražijo in se čedalje bolj zažirajo v mojo plačo. No, če se mi po nekem čudežu do naslednjega januarja dvigne plača za enak procent, kot se bo dvignila cena Dolenjskemu listu, no, potem pa kaka drobna možnost še obstaja ...
Pa še nekaj postavlja Dolenjski list v zapostavljen položaj napram Delu ter Dnevniku in Indirektu. Ko plačujem naročnino za slednje, tedaj praktično od vsakega dobim ob računu ali pa kako drugače še ponudbo, da izkoristim neke ugodnosti, ki so seveda namenjene samo zvestim naročnikom. Saj ne da te ugodnosti izkoristim, a človeku dajo taka dejanja misliti, da časopisi skrbijo zanj, četudi v resnici ni nič drugega kot dodatno molzenje krave. Od Dolenjskega lista kot naročnik nimam, kolikor sem doslej spoznal, nobenih perifernih ugodij, ki bi me razlikovale od tistih, ki niso naročniki Dolenjskega lista.
Pa kakor koli, že nestrpno pričakujem račun za naročnino na Dolenjski list leta 2010. To bo nov trenutek odločitve. Priporočam pa, da razmislijo, če se jim res splača tako dražiti časopis. Že meni ni vseeno kam dam 100 evrov in kaj za to dobim, še manj je najbrž vseeno ljudem s penzijami, še nižjimi plačami ...
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
Plača se mi v zadnjih dveh letih niti slučajno ni dvignila za 38%. Tudi se mi v zadnjem letu ni dvignila za 16%. Žal. Na srečo v splošnem niti inflacija v tej državi ni tako visoka. Niti cene osnovnih življenjskih potrebščin ne divjajo s takim tempom. Drugače je z Dolenjskim listom, katerega naročnik sem že nekaj let. Januarja so mi poslali račun za plačilo naročnine za leto 2009 z zneskom za plačilo v višini 97,76 evra. Okleval sem. Bi ali ne bi nadaljeval tole druženje z medijem? Sem naročnik še nekaterih časopisov, zato sem močno premleval, ali si sploh lahko privoščim še ta strošek na »postavki« za tiskovine. Če bi bil znesek letne naročnine za »Dolenjca« kaj bližji lanskim 82,15 evra ali celo predlanskim 70,72 evra, bi še nič ne rekel, a oni dražijo na debelo. Kot že nakazano, zadnje leto so dvignili ceno za 16%, razlika med letošnjo ceno in ceno pred dvema letoma pa je celo 38%. Mastno.
Pa kaj hočemo, so vendarle regionalni časopis, ki pa ga zadnje leto resda berem bolj ali manj le na internetu, kakor tudi cel kup ostalih medijev in blogov, tako da je moja odločitev, da poravnam račun za naročnino tiskane različice v letu 2009, precej iracionalna. Povrhu pa so mi itak še najbolj všeč Dolenjski listi sedemdesetih in posebej osemdesetih let prejšnjega stoletja. Te včasih listam, seveda brezplačno, v knjižnici. Morda je bil to, ta sentiment do tega staroste med novomeškimi oziroma dolenjskimi mediji in njegova bogata zgodovina, poriv, da sem ostal naročnik še letos. Iracionalno. Vem. Obljubim pa, da če bom v letu 2010 dobil račun, ki se bo gibal okoli 120 evrov, ga ne mislim niti pod razno poravnati. Pač ne bom več naročnik. Malo iz principa, malo pa zato, ker enostavno ne vidim racionalne podlage, da ta časopis tako mastno dražijo in se čedalje bolj zažirajo v mojo plačo. No, če se mi po nekem čudežu do naslednjega januarja dvigne plača za enak procent, kot se bo dvignila cena Dolenjskemu listu, no, potem pa kaka drobna možnost še obstaja ...
Pa še nekaj postavlja Dolenjski list v zapostavljen položaj napram Delu ter Dnevniku in Indirektu. Ko plačujem naročnino za slednje, tedaj praktično od vsakega dobim ob računu ali pa kako drugače še ponudbo, da izkoristim neke ugodnosti, ki so seveda namenjene samo zvestim naročnikom. Saj ne da te ugodnosti izkoristim, a človeku dajo taka dejanja misliti, da časopisi skrbijo zanj, četudi v resnici ni nič drugega kot dodatno molzenje krave. Od Dolenjskega lista kot naročnik nimam, kolikor sem doslej spoznal, nobenih perifernih ugodij, ki bi me razlikovale od tistih, ki niso naročniki Dolenjskega lista.
Pa kakor koli, že nestrpno pričakujem račun za naročnino na Dolenjski list leta 2010. To bo nov trenutek odločitve. Priporočam pa, da razmislijo, če se jim res splača tako dražiti časopis. Že meni ni vseeno kam dam 100 evrov in kaj za to dobim, še manj je najbrž vseeno ljudem s penzijami, še nižjimi plačami ...
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
nedelja, 18. januar 2009
SMETI V SNEGU
O smetnjakih, zametenih s snegom, in težaškem delu smetarjev.
Eno preprosto vprašanje se mi postavlja. Kdo namreč mora odmetati sneg okoli oziroma izpred smetnjakov. Smo to stanovalci? Je to kak občinski koncesionar, ki skrbi za čistočo ulic? Je to Komunala Novo mesto, ki odvaža smeti? Kakor koli že to je, vsekakor bo odnašanje smeti v naslednjih dneh težaško in dolgotrajno. Ob številnih smetnjakih si bodo smetarji namreč najprej očitno morali vzeti par minut, da bodo odmetali sneg izpred smetnjaka in ga nato spravili do vozila. Ali pa bodo tam, kjer bo smetnjak globoko v snegu, enostavno šli mimo?
Vendarle pa se mi zdi, da bi marsikje lahko stanovalci kar sami očistili sneg pred smetnjakom. Nenazadnje morajo tudi oni imeti dostop do smetnjaka, da lahko odlagajo svoje smeti. Okoli smetnjaka, kamor sam odlagam, sem očistil.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
(Fotografije: Grm, 18. januar 2009)
Eno preprosto vprašanje se mi postavlja. Kdo namreč mora odmetati sneg okoli oziroma izpred smetnjakov. Smo to stanovalci? Je to kak občinski koncesionar, ki skrbi za čistočo ulic? Je to Komunala Novo mesto, ki odvaža smeti? Kakor koli že to je, vsekakor bo odnašanje smeti v naslednjih dneh težaško in dolgotrajno. Ob številnih smetnjakih si bodo smetarji namreč najprej očitno morali vzeti par minut, da bodo odmetali sneg izpred smetnjaka in ga nato spravili do vozila. Ali pa bodo tam, kjer bo smetnjak globoko v snegu, enostavno šli mimo?
Vendarle pa se mi zdi, da bi marsikje lahko stanovalci kar sami očistili sneg pred smetnjakom. Nenazadnje morajo tudi oni imeti dostop do smetnjaka, da lahko odlagajo svoje smeti. Okoli smetnjaka, kamor sam odlagam, sem očistil.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
(Fotografije: Grm, 18. januar 2009)
sreda, 7. januar 2009
POBUDE IN VPRAŠANJA – 19. SEJA
Na 19. seji občinskega sveta, ki je bila 23. decembra 2008, sem ob točki »Pobude in vprašanja« izpostavil naslednje:
1. PRENOVA NARODNEGA DOMA - pobuda
Glede na to, da pri odgovoru na moje svetniško vprašanje v zvezi z Narodnim domom oz. projektom Evropska prestolnica kulture 2012, kjer je soudeležena Mestna občina Novo mesto, piše, da je občinska strokovna služba pripravila predlog izvedbe projekta, terminske plane, načrtovane stroške, potek realizacije, potek obnove Narodnega doma in opredelila vire financiranja, dajem predlog, da se vse to vsaj v strnjeni obliki predstavi svetnikom. Glede na to, da strokovne službe pravijo, da se župan ni odzval na njihov predlog, dajem še poziv, da župan poskrbi za navodila oz. povratne informacije in da tudi Ustanovo za prenovo Narodnega doma pozove, da se opredeli v zvezi s projektom, kakor so ga pripravile strokovne službe občine.
2. GIBANJE ŠTEVILA ZAPOSLENIH V JAVNIH ZAVODIH IN PODJETJIH – vprašanje
Glede na to, da občina predvideva zmanjšanje števila zaposlenih, je najbrž primerno razmišljati tudi o gibanju števila zaposlenih v zavodih in podjetjih, kjer stroške dela financira občinski proračun. Zato prosim za natančne podatke o gibanju števila zaposlenih v zavodih in podjetjih, kjer stroške dela financira občinski proračun za leta 2006, 2007 in 2008 (31.12.).
Predlagam, da s tem podatkom zgolj dopolnite tabelo, ki je bila pripravljena ob odgovoru na moje svetniško vprašanje glede stroškov dela v javnih zavodih in podjetjih.
3. USTAVITEV PRODAJA ZARJE, D.D. - pobuda
Predlagam, da se postopki v zvezi s prodajo deleža občine v podjetju Zarja do nadaljnjega ustavijo, ker je v zvezi s stanjem podjetja in smislom prodaje deleža občine v njem še preveč nejasnosti oziroma nedorečenosti. Župan pa naj občinski svet čimprej natančno seznani s stanjem podjetja in smotrom prodaje deleža občine.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
1. PRENOVA NARODNEGA DOMA - pobuda
Glede na to, da pri odgovoru na moje svetniško vprašanje v zvezi z Narodnim domom oz. projektom Evropska prestolnica kulture 2012, kjer je soudeležena Mestna občina Novo mesto, piše, da je občinska strokovna služba pripravila predlog izvedbe projekta, terminske plane, načrtovane stroške, potek realizacije, potek obnove Narodnega doma in opredelila vire financiranja, dajem predlog, da se vse to vsaj v strnjeni obliki predstavi svetnikom. Glede na to, da strokovne službe pravijo, da se župan ni odzval na njihov predlog, dajem še poziv, da župan poskrbi za navodila oz. povratne informacije in da tudi Ustanovo za prenovo Narodnega doma pozove, da se opredeli v zvezi s projektom, kakor so ga pripravile strokovne službe občine.
2. GIBANJE ŠTEVILA ZAPOSLENIH V JAVNIH ZAVODIH IN PODJETJIH – vprašanje
Glede na to, da občina predvideva zmanjšanje števila zaposlenih, je najbrž primerno razmišljati tudi o gibanju števila zaposlenih v zavodih in podjetjih, kjer stroške dela financira občinski proračun. Zato prosim za natančne podatke o gibanju števila zaposlenih v zavodih in podjetjih, kjer stroške dela financira občinski proračun za leta 2006, 2007 in 2008 (31.12.).
Predlagam, da s tem podatkom zgolj dopolnite tabelo, ki je bila pripravljena ob odgovoru na moje svetniško vprašanje glede stroškov dela v javnih zavodih in podjetjih.
3. USTAVITEV PRODAJA ZARJE, D.D. - pobuda
Predlagam, da se postopki v zvezi s prodajo deleža občine v podjetju Zarja do nadaljnjega ustavijo, ker je v zvezi s stanjem podjetja in smislom prodaje deleža občine v njem še preveč nejasnosti oziroma nedorečenosti. Župan pa naj občinski svet čimprej natančno seznani s stanjem podjetja in smotrom prodaje deleža občine.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
torek, 6. januar 2009
ZLATE RIBICE V LEDU IN ČLOVEŠKA BREZBRIŽNOST
O nehumani humani zadevi v odnosu do zlatih ribic.
Videli smo že marsikatero človeško krutost do živali. Najbolj občutljivi in celo solidarni znamo biti do psov, mačk in podobnih hišnih ljubljencev, tudi do živali daleč na drugem koncu sveta. Krutosti res ne manjka. Domišljija normalnega človeka enostavno ne zmore tega koraka, da bi si narisala prizore, ki jih dejanski svet ekonomske pogoltnosti, a tudi enostavnega boja za preživetje zmore. A primere krutosti na živalih beležimo tudi v Novem mestu in to tudi v aktualnem času.
Primer, ki ga sam morda niti ne bi opazil, če me nanj ne bi opozorila soseda, je z bazena pri gradu Grm. V nič kaj prida globok bazen je očitno pred časom nekdo vrgel več zlatih ribic. Morda je bil ta prostor zanje v poletnih mesecih prijetno bivališče, a v mrzli zimi se je vse spremenilo. Voda v bazenu je pričela ledeneti. Soseda je nekaj dni led še uspela razbijati, kar morda niti ni najboljša ideja, da bi tem sicer sila žilavim ribam omogočila vsaj dostop do zraka, zdaj pa je led vendarle že tako debel, da tudi to ni več mogoče z navadnimi orodji. Celo smisel je izginil, saj so zlate ribice, vsaj nekatere, vkovane v led. Morda kje spodaj kakšna celo še živi. Kdo bi to vedel. Vkovane so v led iz enostavnega razloga, ker neki brezbrižnež, ki jih je tu naselil, ni zmogel še toliko napora, da bi jim pozimi našel drugo bivališče.
Videli smo že marsikatero človeško krutost do živali. Najbolj občutljivi in celo solidarni znamo biti do psov, mačk in podobnih hišnih ljubljencev, tudi do živali daleč na drugem koncu sveta. Krutosti res ne manjka. Domišljija normalnega človeka enostavno ne zmore tega koraka, da bi si narisala prizore, ki jih dejanski svet ekonomske pogoltnosti, a tudi enostavnega boja za preživetje zmore. A primere krutosti na živalih beležimo tudi v Novem mestu in to tudi v aktualnem času.
Primer, ki ga sam morda niti ne bi opazil, če me nanj ne bi opozorila soseda, je z bazena pri gradu Grm. V nič kaj prida globok bazen je očitno pred časom nekdo vrgel več zlatih ribic. Morda je bil ta prostor zanje v poletnih mesecih prijetno bivališče, a v mrzli zimi se je vse spremenilo. Voda v bazenu je pričela ledeneti. Soseda je nekaj dni led še uspela razbijati, kar morda niti ni najboljša ideja, da bi tem sicer sila žilavim ribam omogočila vsaj dostop do zraka, zdaj pa je led vendarle že tako debel, da tudi to ni več mogoče z navadnimi orodji. Celo smisel je izginil, saj so zlate ribice, vsaj nekatere, vkovane v led. Morda kje spodaj kakšna celo še živi. Kdo bi to vedel. Vkovane so v led iz enostavnega razloga, ker neki brezbrižnež, ki jih je tu naselil, ni zmogel še toliko napora, da bi jim pozimi našel drugo bivališče.
Kdor pozna še kak tak primer naj skuša pravočasno sebi in živalim pomagati z Društvom za zaščito živali Novo mesto.
O zlatih ribicah in skrbi zanje v zimskem času:
http://en.wikipedia.org/wiki/Goldfish
http://www.tujerodne-vrste.info/informativni-listi/INF9-zlata-ribica.pdf
http://www.cbgarden.org/blog/index.php/tag/gold-fish-in-winter/ http://www.fishpondinfo.com/winter.htm
http://watergarden.com/koi-goldfish/Winter-Fish-Care.htm
P.S.: Kot sem naknadno izvedel od strokovnjakov, in kakor nenazadnje sledi tudi iz zapisov na zgornjih linkih, zlate ribice lahko preživijo tudi pod ledom, le voda ne sme povsem zmrzniti (če je ribnik globok 80 cm ali več, to ni problem). Možno pa kupiti tudi pripomočki (neke vrste stiroporni plovec), ki poskrbi, da na določenem delu voda ne zmrzne in je izmenjava kisika možna. V vsakem primeru pa je v tako mejnih primerih, kakršen je ta plitki grmski bazen, za ribe bolje pokrbeti na druge načine.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
(Fotografije: grad Grm - bazen, 6. januar 2009)
WWW MENU: IDEJE ZA LEPŠI SVET
Kdor je v kateri od kategorij dal idejo za Project 10 to the 100, jo je pač dal. Ostali pa lahko zanje od konca tega meseca vsaj glasujemo tule: http://www.project10tothe100.com/
Obenem pa ne bi bila slaba ideja niti podobno zbiranje idej, da bi še Novo mesto spremenili na bolje.
Obenem pa ne bi bila slaba ideja niti podobno zbiranje idej, da bi še Novo mesto spremenili na bolje.
sobota, 3. januar 2009
ZGLEDNA MESTA: PRAGA (1.)
Praga je, če jaz prav razumem reč, razdeljena na več okrajev, najpogosteje se govori o zgodovinskih desetih okrajih (městska část), jih je pa kajpada še več – recimo Praha 1, Praha 2, Praha 3, Praha 4, Praha 5, Praha 6, Praha 7, Praha 8, Praha 9, Praha 10, ... Ti okraji pa so nadalje razdeljeni na četrti (pražska čtvrt). Tako naj bi Praha 1 menda zabsegala območja Holečivice, Hradčany, Josefov, Mala Strana, Nove Mesto, Stare Mesto in Vinohrady. Skratka to so kot nekake krajevne skupnosti pri nas.
A v Pragi se prav dobro ve, kje se trenutno nahajate. Ne le da je na hišnih in uličnih tablicah pojasnjeno, na kateri ulici človek stoji, ampak se ve tudi, v kateri četrti je. Tako nekako, kot bi v Novem mestu recimo na hišni tablici pod navedbo ulice Šegova ulica pisalo še Drska, ker je slednje pač ime krajevne skupnosti, kjer se ta ulica nahaja. Pri nas zaenkrat še ni tako.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
(Fotografije: Praga, 1. januar 2009)
A v Pragi se prav dobro ve, kje se trenutno nahajate. Ne le da je na hišnih in uličnih tablicah pojasnjeno, na kateri ulici človek stoji, ampak se ve tudi, v kateri četrti je. Tako nekako, kot bi v Novem mestu recimo na hišni tablici pod navedbo ulice Šegova ulica pisalo še Drska, ker je slednje pač ime krajevne skupnosti, kjer se ta ulica nahaja. Pri nas zaenkrat še ni tako.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
(Fotografije: Praga, 1. januar 2009)
nedelja, 28. december 2008
torek, 23. december 2008
ŠE EN CIRKUS PRED OBČINO
O še eni očitni kršitvi novomeške oglaševalske spodobnosti. 
Na današnji seji mestnega sveta sem prejel tudi odgovor na moje svetniško vprašanje v zvezi z nameščanjem reklamnih panojev vsevprek po mestu, kakor si pač nekateri privoščijo, ker so naše inšpekcijske službe bile doslej očitno preveč blage ali pa niso uspele videti, kar je praktično vsakemu drugemu meščanu postavljeno pred nos. Prav zanima pa nas lahko, kako bo občinski inšpektor reagiral na sveže postavljene cirkuške panoje, ki niso na stebrih javne razsvetljave le križem kražem po mestu, ampak so celo tik pod občinskimi vrati. Le na urejenih oglasnih mestih teh cirkuških podob seveda ni. Težko je česa takšnega ne videti in težko je inšpektorju na takšne kršitve predpisov ne reagirati.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
(Fotografije: Seidlova cesta, 23. december 2008)
Na današnji seji mestnega sveta sem prejel tudi odgovor na moje svetniško vprašanje v zvezi z nameščanjem reklamnih panojev vsevprek po mestu, kakor si pač nekateri privoščijo, ker so naše inšpekcijske službe bile doslej očitno preveč blage ali pa niso uspele videti, kar je praktično vsakemu drugemu meščanu postavljeno pred nos. Prav zanima pa nas lahko, kako bo občinski inšpektor reagiral na sveže postavljene cirkuške panoje, ki niso na stebrih javne razsvetljave le križem kražem po mestu, ampak so celo tik pod občinskimi vrati. Le na urejenih oglasnih mestih teh cirkuških podob seveda ni. Težko je česa takšnega ne videti in težko je inšpektorju na takšne kršitve predpisov ne reagirati.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
(Fotografije: Seidlova cesta, 23. december 2008)
MESTNI SVET V ROTOVŽU
Par ribjih podob današnjega mestnega sveta in njegove dvorane:
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
(Fotografije: Rotovž, 23. december 2008)
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
(Fotografije: Rotovž, 23. december 2008)
sreda, 17. december 2008
ponedeljek, 15. december 2008
H GASILCEM PO APARAT
O mojem prispevku k plačam novomeških gasilcev.
Prav vesel sem bil današnjih besed direktorja novomeških gasilcev, da bodo na Gasilsko reševalnem centru (GRC) v prihodnje povečali obseg svoje tržne dejavnosti, med tem tudi prodajo gasilnih aparatov. Tudi s tem bodo krepili plačno varnost gasilcev.
Pretekli teden sem pri njih kupil dva gasilna aparata – enega za hišo, drugega za avto. Oba sta na prah. Eden je šestkilogramski, drugi pa dvokilogramski. Če človek pomisli, koliko stroškov si lahko prihrani, če poleg tega, da, ko pač zagori, čim prej pokliče gasilce, kak začetni ukrep pri nastavku požara pa stori s takim manjšim gasilnim aparatom še sam, je strošek nakupa aparata seveda povsem zanemarljiv. En aparat je stal 25 evrov, drugi pa, če se prav spomnim, 38 evrov.
Ob nakupovanju gasilnih aparatov na GRC pa sem razmišljal tudi o tem, da bi na GRC morali imeti bolj enostaven postopek nakupa, kajti ogledovanje aparatov v trgovinici, plačevanje pa dve nadstropji višje pri direktorjevi tajnici, ki ravno toliko, da ni zanetila požara, ko sem jo presenetil sredi kuhanja kave, se mi pač ne zdi najbolj učinkovito. Pa tudi varno očitno ne.
Pomembnejša pa se mi zdi misel, da praktično v nobeni enodružinski hiši, kamor pridem na obisk, ne vidim gasilnega aparata. Rekel bi zatorej, da ima GRC vsaj v mestu, kjer je par tisoč enodružinskih hiš, za katere si upam staviti, da večina nima niti enega gasilnega aparata, torej še veliko prostora za trženje gasilskih artiklov. In potem še servisiranje.
Veseli nas lahko, da bo Igor Perhaj, ki je direktor tega GRC že kakih pet let, sedaj, če gre pač verjeti njegovim današnjim besedam, vendarle zagnal to prodajno mašinerijo. Vsaka prireditev kulturnega centra ali knjižnice je žal bolje oglaševana, kot pa je oglaševana za varnost pomembna ponudba naših gasilcev. Pričakujem že kmalu kak atraktiven letak v nabiralniku ali pa celo kako bolj agresivno reklamno kampanjo. Res se mi zdi škoda zaradi GRC in plač gasilcev ter seveda predvsem zaradi požarne varnosti, da teh gasilnih aparatov ne bi imela prav vsaka novomeška družina. Jaz bi to celo kar uzakonil. Če bi mogel. Dokler ne morem, pa je moj edini prispevek za varnost lastnega premoženja in prispevek k plačam gasilcev takšen moj nakup in pa kaka dobra beseda o teh aparatih s polic novomeškega GRC.
Sicer pa si lahko ponudbo in cenik ogledate na spletni strani GRC Novo mesto (menu: trgovina).
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
Prav vesel sem bil današnjih besed direktorja novomeških gasilcev, da bodo na Gasilsko reševalnem centru (GRC) v prihodnje povečali obseg svoje tržne dejavnosti, med tem tudi prodajo gasilnih aparatov. Tudi s tem bodo krepili plačno varnost gasilcev.
Pretekli teden sem pri njih kupil dva gasilna aparata – enega za hišo, drugega za avto. Oba sta na prah. Eden je šestkilogramski, drugi pa dvokilogramski. Če človek pomisli, koliko stroškov si lahko prihrani, če poleg tega, da, ko pač zagori, čim prej pokliče gasilce, kak začetni ukrep pri nastavku požara pa stori s takim manjšim gasilnim aparatom še sam, je strošek nakupa aparata seveda povsem zanemarljiv. En aparat je stal 25 evrov, drugi pa, če se prav spomnim, 38 evrov.
Ob nakupovanju gasilnih aparatov na GRC pa sem razmišljal tudi o tem, da bi na GRC morali imeti bolj enostaven postopek nakupa, kajti ogledovanje aparatov v trgovinici, plačevanje pa dve nadstropji višje pri direktorjevi tajnici, ki ravno toliko, da ni zanetila požara, ko sem jo presenetil sredi kuhanja kave, se mi pač ne zdi najbolj učinkovito. Pa tudi varno očitno ne.
Pomembnejša pa se mi zdi misel, da praktično v nobeni enodružinski hiši, kamor pridem na obisk, ne vidim gasilnega aparata. Rekel bi zatorej, da ima GRC vsaj v mestu, kjer je par tisoč enodružinskih hiš, za katere si upam staviti, da večina nima niti enega gasilnega aparata, torej še veliko prostora za trženje gasilskih artiklov. In potem še servisiranje.
Veseli nas lahko, da bo Igor Perhaj, ki je direktor tega GRC že kakih pet let, sedaj, če gre pač verjeti njegovim današnjim besedam, vendarle zagnal to prodajno mašinerijo. Vsaka prireditev kulturnega centra ali knjižnice je žal bolje oglaševana, kot pa je oglaševana za varnost pomembna ponudba naših gasilcev. Pričakujem že kmalu kak atraktiven letak v nabiralniku ali pa celo kako bolj agresivno reklamno kampanjo. Res se mi zdi škoda zaradi GRC in plač gasilcev ter seveda predvsem zaradi požarne varnosti, da teh gasilnih aparatov ne bi imela prav vsaka novomeška družina. Jaz bi to celo kar uzakonil. Če bi mogel. Dokler ne morem, pa je moj edini prispevek za varnost lastnega premoženja in prispevek k plačam gasilcev takšen moj nakup in pa kaka dobra beseda o teh aparatih s polic novomeškega GRC.
Sicer pa si lahko ponudbo in cenik ogledate na spletni strani GRC Novo mesto (menu: trgovina).
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
četrtek, 11. december 2008
REAKCIJSKI ČAS ELEKTRIČARJEV
O času od 27. novembra do 9. decembra.
Vedno je zanimivo spremljati, kako dolg je reakcijski čas. Pustimo ob strani problem, da imajo nekateri silno visok prag vzdraženja. Tudi od javnih služb pričakujemo, da hitro reagirajo na naše probleme, posebej če se nam zdi, da je problem enostavno rešljiv in da mora biti rešen. Po svetu si mnoge organizacije oziroma mesta prizadevajo ta reakcijski čas kar najbolj skrajšati. Od opozorila meščana glede nekega problema do rešitve tega problema naj bi preteklo kar najmanj časa.
Tudi sam sem se nehote zapletel v eno tako vzročno-posledično zgodbo. Z novomeškimi električarji. Na ulici je namreč crknila luč. Nekaj dni sem kar miroval misleč, da kak uslužbenec ponoči hodi naokoli in beleži luči, ki ne delujejo, zatem pa jih podnevi popravljajo njegovi kolegi. Po nekaj dneh mi je upanje v tak sistem splahnelo. Pobrskal sem po spletu in našel kontakt koncesionarja, ki za občino ureja te reči. Na problem sem jih kar preko e pošte opozoril 27. novembra. Sicer se na moj mejl niso odzvali s kakšno zahvalo, ker sem jim sporočil napako, a slutil sem, da se je sistem sprožil. Čakal sem. In čakal. Na ulici pa je bila še kar nekaj časa po mojem e mailu tema. Tema ni fina reč. Vzbuja domišljijo. No, 8. decembra dopoldan so se odgovrni vendarle znašli na ulici in nekaj počeli. Zvečer istega dne luč vseeno ni svetila. Zopet sem jim poslal mejl. Odgovorili so mi, da so njihovi fantje bili oni dan tam in reč popravili. Povedal sem, da to ne drži in da bi bilo pametno poskusiti zopet. Odgovorili so mi, da bodo. In res so. 9. decembra so luč popravili. Zdaj sveti. Med 27. novembrom in 9. decembrom pa je 12 dni.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
Vedno je zanimivo spremljati, kako dolg je reakcijski čas. Pustimo ob strani problem, da imajo nekateri silno visok prag vzdraženja. Tudi od javnih služb pričakujemo, da hitro reagirajo na naše probleme, posebej če se nam zdi, da je problem enostavno rešljiv in da mora biti rešen. Po svetu si mnoge organizacije oziroma mesta prizadevajo ta reakcijski čas kar najbolj skrajšati. Od opozorila meščana glede nekega problema do rešitve tega problema naj bi preteklo kar najmanj časa.
Tudi sam sem se nehote zapletel v eno tako vzročno-posledično zgodbo. Z novomeškimi električarji. Na ulici je namreč crknila luč. Nekaj dni sem kar miroval misleč, da kak uslužbenec ponoči hodi naokoli in beleži luči, ki ne delujejo, zatem pa jih podnevi popravljajo njegovi kolegi. Po nekaj dneh mi je upanje v tak sistem splahnelo. Pobrskal sem po spletu in našel kontakt koncesionarja, ki za občino ureja te reči. Na problem sem jih kar preko e pošte opozoril 27. novembra. Sicer se na moj mejl niso odzvali s kakšno zahvalo, ker sem jim sporočil napako, a slutil sem, da se je sistem sprožil. Čakal sem. In čakal. Na ulici pa je bila še kar nekaj časa po mojem e mailu tema. Tema ni fina reč. Vzbuja domišljijo. No, 8. decembra dopoldan so se odgovrni vendarle znašli na ulici in nekaj počeli. Zvečer istega dne luč vseeno ni svetila. Zopet sem jim poslal mejl. Odgovorili so mi, da so njihovi fantje bili oni dan tam in reč popravili. Povedal sem, da to ne drži in da bi bilo pametno poskusiti zopet. Odgovorili so mi, da bodo. In res so. 9. decembra so luč popravili. Zdaj sveti. Med 27. novembrom in 9. decembrom pa je 12 dni.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
(Fotografije: Novo mesto, 9. december 2008)
sreda, 10. december 2008
OBJAVLJEN KONZERVATORSKI PROGRAM ZA NARODNI DOM
O pozitivnem odzivu občine na mojo pobudo.
Z občine sem prejel obvestilo, da so objavili Konzervatorski program za Narodni dom na spletni strani občine. Končno. Program je bil pripravljen že na začetku leta 2007. Moja pobuda, da se ta program, kakor tudi vse druge raziskave, študije ipd, ki so financirane iz občinskih sredstev, objavi na spletnih straneh in s tem ponudi v pregled najširši javnosti, pa ima tudi že brado.
Konzervatorski program za Narodni dom (17 Mb)
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
Z občine sem prejel obvestilo, da so objavili Konzervatorski program za Narodni dom na spletni strani občine. Končno. Program je bil pripravljen že na začetku leta 2007. Moja pobuda, da se ta program, kakor tudi vse druge raziskave, študije ipd, ki so financirane iz občinskih sredstev, objavi na spletnih straneh in s tem ponudi v pregled najširši javnosti, pa ima tudi že brado.
Konzervatorski program za Narodni dom (17 Mb)
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
nedelja, 7. december 2008
POGOVOR O NOVOMEŠKEM TURIZMU
O tem, kaj je Društvo Novo mesto počelo in o tem kaj počne Zavod za turizem.
Na spodnji povezavi lahko prisluhnete uvodnim minutam pogovornega večera Društva Novo mesto na temo novomeškega turizma. Uvodu Mitje Simiča (od 0:00) in Igorja Vidmarja (od 0:55) sledi kronološki oris prizadevanj društva v zvezi s turizmom Jože Miklič (od 3:34), zatem pa nastop Iva Kuljaja (od 9:48). Zaradi nerodnosti pri snemanju žal nisem uspel posneti celega pogovornega večera, ampak le dobrih 15 minut.
Kliknite na:
Četrti četrtek, Narodni dom, 4. december 2008 ob 19:00 uri.
in potem pritisnite "Download".
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
(Audio posnetek: 4. december 2009 od 19:00 v Narodnem domu v Novem mestu)
Na spodnji povezavi lahko prisluhnete uvodnim minutam pogovornega večera Društva Novo mesto na temo novomeškega turizma. Uvodu Mitje Simiča (od 0:00) in Igorja Vidmarja (od 0:55) sledi kronološki oris prizadevanj društva v zvezi s turizmom Jože Miklič (od 3:34), zatem pa nastop Iva Kuljaja (od 9:48). Zaradi nerodnosti pri snemanju žal nisem uspel posneti celega pogovornega večera, ampak le dobrih 15 minut.
Kliknite na:
Četrti četrtek, Narodni dom, 4. december 2008 ob 19:00 uri.
in potem pritisnite "Download".
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
(Audio posnetek: 4. december 2009 od 19:00 v Narodnem domu v Novem mestu)
SEJEMSKO PLAKATIRANJE
O še vedno neurejenem oglaševanju v javnem prostoru.
Nedolgo nazaj sem na blogu pod naslovom Hudičevo plakatiranje obravnaval vuhmepiševski odnos nekega tujega organizatorja nekega obskurnega dogodka do mestnega prostora in predpisov. Da pa ni moč takih zadev pripisati le tujcem in posebej raznim cirkusantom pa nazorno kaže tudi najnovejši primer, ko se je oglasni transparent zopet pojavil kar na mestni ograji in to navkljub temu, da je v okolici komaj pregledna množica najrazličnejših oglasnih prostorov, ki bi jih bilo moč in treba legalno izkoristiti – jumbo panoji, city light, tam tam panoji, obešenke na drogovih ulične razsvetljave ...
Zanimivo bo tudi tokrat slišati, v kakšni višini je inšpektor oglobil tokratnega prekrškarja.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
www.levicar.si@gmail.com
skype: tomazlevicar
(Fotografije: Novo mesto, 7. december 2008)
Naročite se na:
Objave (Atom)