Ne spomnim se natančno, če sem slučajno že prej sam prišel na to modro idejo, bilo bi to kajpada lepo od mene, imam pa jasno v spominu, da mi jo je pred časom v obravnavo predlagal kolega arhitekt Jovo Grobovšek. Gre za prostor ob Smrečnikovi ulici, za približno 100 metrov dolg pas ob severnem robu ceste od križišča Smrečnikove s Trdinovo ulico do vrtca, kjer je danes serija nekakšnih barak, ki so pravzaprav garaže. Trenutno prostor zaseda 27 garaž. Če sem preštel prav. Teh 27 garaž ima najbrž prav toliko lastnikov. Če ne celo kakšnega več. V zemljiški knjigi je kot lastnik prostora še zapisana Mestna občina Novo mesto. A slutiti je moč, da so, če morebiti že zemlja ne, vsaj barake-garaže v lasti fizičnih oseb, ki imajo bolj ali manj v bližini svoja stanovanja. Najbrž so pred desetletji z nakupom stanovanj dobili v last ali pravico uporabe tudi te garaže. Garaže so narejene samo v eni etaži. Objekt kakršen je danes seveda prej kazi kot ne podobo tega prostora oziroma ulice, vsekakor pa ne doprinaša kaj prida k njegovi kvaliteti.
Navedeni prostor nudi kar nekaj možnosti razvoja, kakršni bi bili smiselni za oblikovanje lepše podobe ulice, za programsko obogatitev naselja in seveda za bolj smiselno in bolj intenzivno izrabo same lokacije, ki je praktično sredi naselja in sredi mesta in le lučaj kamna od starega mestnega jedra.
V neposrednem sosedstvu te lokacije so otroški vrtec, ob njem je trgovina z živili, ob sosednjih Resslovi in deloma Trdinovi ulici pa je že nekaj poslovnih programov (banka, javne službe, biroji ipd). Vse skupaj pa obrobljajo stanovanjski bloki na Smrečnikovi, Nad mlini, Trdinovi in Mušičevi ulici ter seveda večje naselje enodružinskih hiš, ki skupaj tvorijo skupino precej preko 2000 prebivalcev.
Širše stanovanjsko zaledje Grma, Smrečnikove, Nad mlini itd bi na tej svoji pravzaprav centralni točki lahko koristno izrabilo dodatne nove programe, posebej nekatere uslužnostne storitve. Dobrodošla pa so ob blokovskem naselju tudi nova parkirna mesta, ne le boljša za obstoječe uporabnike barak-garaž, pač pa tudi nova parkirna mesta za morebitne stanovalce v novih stanovanjih ter za stanovalce v bližini, ki imajo ta problem nezadovoljivo urejen.
Lokacija sicer nudi možnost za izgradnjo vsaj cca 60 podzemnih parkirnih mest, lahko pa seveda tudi nekajkrat več (odvisno pač od površine in števila podzemnih etaž ter navsezadnje od interesa v naselju), seveda so tu lahko tudi kleti morebitnih stanovanj. V dveh višjih etažah, torej v spodnjem in zgornjem pritličju morebitnega novega objekta je prostor za blizu 1000 m2 poslovnih površin, nad temi pa se lahko uredi še vsaj etaža ali dve stanovanj.
Ob takem preoblikovanju prostora bi obstoječi lastniki garaž dobili kvalitetnejša parkirna mesta oziroma garažne bokse v podzemni parkirni hiši, širše naselje kar nekaj novih koristnih programov, nekateri pa nova stanovanja. Življenjski utrip bi se s tako novo ureditvijo logično in kontinuirano prelival od naselja do mestnega jedra.
Za morebiten nov, kvaliteten razvoj tega območja je prvi in najbrž najtrši oreh prav razrešitev lastniškega vprašanja oziroma uskladitev interesov lastnikov garaž z morebitnim investitorjem v stanovanjsko-poslovni objekt na tej atraktivni lokaciji. Spet smo seveda tudi pri dilemi, ki se danes pojavlja žal vse prevečkrat, ali je to zemljišče občinsko in zakaj občina tega ne ve ali pa to zemljišče ni občinsko, pa to zgolj še ni urejeno v Zemljiški knjigi. Vsekakor vprašanje, ki ga je treba čim prej povsem razjasniti.
Navedeni razvoj prostora bi lahko vse od dogovarjanja z uporabniki barak in sprejemanja lokacijskega načrta vzpodbudila in deloma vodila mestna občina, navsezadnje zato, ker se v zemljiški knjigi ta vendarle še izkazuje kot lastnik zemljišča. Ali pa bi občina morala vsaj intenzivno animirati podjetja, ki se ukvarjajo s tovrstnimi investicijami, morda najbolje kar svoje lastno podjetje, torej Zarjo d.d..
Do konca mandata aktualnega župana bi tu ob kvalitetnem delu odgovornih in zainteresiranih lahko že stal in deloval nov objekt.
Tomaž Levičar
Mestni svetnik
3 komentarji:
ideja o pozidavi, ki jo omenjate je vabljiva za arhitekte že nekaj desetletij. Večina se je dosedaj nagibala k ideli poslovnega objekta(predstavništva, pošta, šalterske dejavnosti)kot nadaljevanje posloven četrti Ressljeve ceste. iz tega razloga podpirsm vašo pobudo, njena uresničitev bi obogatila kandijski predel mesta.
joža miklič
Na e naslov večkrat dobim kak komentar v zvezi z zapisi na blogu, tudi tokrat na temo pozidave na Smrečnikovi jih je nekaj. Te sem se odločil kar objaviti (le z inicialkami avtorjev), saj odkrivajo tudi kakšno novo dejstvo o ideji in drugačen oziroma nasproten pogled na problem, kar pa je vredno prebiranja.
Tomaž
1.
Vaše komentarje kar pridno prebiram in z večino se kar strinjam, tudi s tem zadnjim. Moj spomin seže še dlje nazaj, ko na tem mestu na Smrečnikovi ni bilo blokov, temveč nogometno igrišče. Sedanje garaže res ne prispevajo k podobi mesta in vsakršna sprememba na bolje bi (bo) bila dobrodošla.
LP
ČJ
2.
Pozdravljeni,
pozdravljam to pobudo in jo podpiram. 5+
Ideja je sicer starejša, važna je realizacija.
Lep pozdrav
LZ
3.
Naredili smo idejni projekt po vzoru takrat aktualne urbane prenove že v osemdesetih letih, poleg tega smo predlagali še vogal na križišču na desni strani Trdinove , kjer je kiosk in plombo med blokoma na desni strani. Gabarit na južni strani je bil P+1 , tako da se je ohranjal značaj ulice. Vse skupaj je padlo v vodo zaradi protesta KS Grm. ki je ščitilo lastnike garaž. Mogoče so sedaj drugi časi.
BS
4.
Zdravo Tomaž,
ja, jaz res nisem za v ta svet. Eni bi vse pozidali in dodajali "nove vsebine", jaz pa vidim vsebino tudi v drevesih in travi, ki so oaze miru sredi vseh teh "vsebin". Gloriozno nekoristne stvari, pač.
Seveda bi bilo lepo garaže spraviti pod zemljo in predvsem varno odstraniti njihove azbestne strehe, ampak ohraniti tisto zelenje tudi pomeni dajati vsebino življenju v tem delčku Novega mesta. Praviš, da bi lahko kapacitete parkirišč še močno povečali. To pomeni tudi za nove stanovalce, torej še njihove vožnje, še več plinov, manj kvalitete življenja. Občini (kdo pa je to?) pa najbrž ni do tega, da bi rešila samo problem garaž in razširila park, ne? Ko z leti zoriš (po domače, se staraš), se ti zazdi, da je vrednota tudi ohranjanje, ne samo spreminjanje. Ljudem, ki imajo zdaj pod balkoni travo in drevje najbrž "nove vsebine" ne bodo kdove kako pri srcu. Trgovin pa res ne manjka, svet bomo rešili, če bomo kupovali manj, ne več. (Ta vidik "premišljenega življenja" še ni dosegel Slovenije, vem.)
Skratka, zgradba, ki bi tam stala, bi bila velika (da se bo prodalo čim več prostora) in bi "požrla" večji del zelenega prostora med bloki. Kaj bodo rekli na to "staroselci" v bližnjih blokih, je pa drugo vprašanje. Ampak njih vedno povozijo. Biznis, Tomaž, BIZNIS, a lepo zavit v staniol, to je mantra.
Lep pozdrav
JP
No, še tale zapis, ki sem ga dobil na mejl, je tudi zanimiv:
"Ideja o rušitvi in (nad)gradnji teh garaž sega že v začetek 80 let, ko se je za tako rešitev navduševal (med drugimi) tudi pokojni Jože Suhadolnik. Sicer pa je to nekdanji stadion, jaz se še spomnim, da je moj oče tukaj preganjal okroglo usnje.
Je pa na tem prostoru, sočasno kot v Ljubljani, 20.aprila 1944 potekala slovesna zaprisega »današnjih zmagovalcev« Adolfu , pa bi v duhu časa morda kazalo vzidati v novogradnjo tudi kakšno ploščo….
ŽČ"
Objavite komentar