KOMUNALNA DIREKTORICA KNJIŽNICE

O nameščanju (nove) direktorice Knjižnice Mirana Jarca, kar je le še en primer že kar interesantno nerodnega dela župana Lojzeta Muhiča.

TOMAŽ IN KNJIŽNICA
Zdi se mi, da sem eden izmed pogostejših uporabnikov Knjižnice Mirana Jarca. Pač rad berem in gledam dela premnogih mnogo pametnejših od sebe. Ni da bi človek ravno užival v repriznem spoznavanju, da je slabši od mnogih drugih, a kaj pa morem, tako je življenje.
Sem pa zato ob tem obiskovanju bolj ali manj dobro uspel spoznati knjižnično gradivo po praktično vseh UDK, bolj ali manj dobro sem spoznal številne tam zaposlene, tudi aktualno direktorico, pa seveda njihovo prijaznost in sem ter tja, a sila redko tudi kak malo drugačen odnos, po sili razmer vem povedati celo kaj o financiranju te ustanove pa tudi objekt s sedanjim gradbiščem in njegovimi načrti poznam skoraj do obisti – z njihovim podzemnim parkiriščem vred, glede katerega menim, da je čudovit privilegij nekaterih »izbrancev« prav sredi zatrpanega mestnega jedra. Tudi jaz bi rad imel tak privilegij - podobno kot ga že imajo rotovški občinarji. Vsaj za moj bicikel.

Zaradi navedenega si mislim, da lahko in da danes celo moram, če želim tudi v bodoče biti vsaj približno zadovoljen z delom knjižnice, nekaj reči o neznosno neprimernem kadrovanju župana Lojzeta Muhiča, no, seveda on itak nikoli ni nič kriv, na mesto direktorice/direktorja tega občinskega javnega zavoda in v kulturne ustanove Novega mesta nasploh.

In vsega tega ne bom povedal čisto na kratko, kakor je sicer najbolj priljubljeno med bralstvom. Malce daljši bom, ker si ta zadeva to zasluži. Ne toliko zato, ker gre za knjižnico, ampak zato, ker gre za tipično, že klasično okorno delo Muhičeve ekipe.

IZBIRA
Ta čas poteka postopek izbire direktorice/direktorja Knjižnice Mirana Jarca. Razpis je bil očitno izpeljan sila inkognito, o čemer nenazadnje priča dejstvo, da sta se na razpis prijavili le dve osebi. Toda pri razmišljanju o tem velja seči kar par mesecev nazaj, pač v dogajanje v zvezi z enim drugim novomeškim občinskim javnim zavodom. Pojdimo torej za začetek na zadnjo, predpočitniško sejo občinskega sveta Mestne občine Novo mesto.

Na 7. seji občinskega sveta, ki je potekala julija, je župan Lojze Muhič pod točko z zanj nesrečno številko 13 želel spremeniti Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Kulturni center Janeza Trdine. Zakonodaja pravi, da je za opravljanje dela na mestu direktorja/direktorice kulturnega centra potrebna vsaj univerzitetna izobrazba. Župan je svetnikom s pripravljenim gradivom predlagal, da bi tozadevno določbo znižali in sicer tako, da bi bila za ta položaj dovolj zgolj visoka izobrazba. Utemeljitev njegovega predloga za to znižanje potrebne izobrazbene stopnje, ki so jo podali v gradivu k točki, je pa tako blizu bebavosti, da je v dobro občine ne mislim niti navajati – kdor ima mazohistične težnje, naj si jo sam najde in prebere na spletu.

Seveda se človek nemudoma vpraša kaj lahko vodi župana, da dandanes, ko je univerzitetno izobraženih ljudi že kot listja in trave, cel kup je brezposelnih in celo brez kakršnega koli dela, ter obenem med njimi kar nekaj takih, ki imajo tudi že kar nekaj izkušenj s področja vodenja in celo s področja vodenja kulturnih ustanov, navede k temu, da zahtevano stopnjo izobrazbe za položaj direktorja javne ustanove zniža. Logično se to že ne zdi. Je ne bi župan raje celo zvišal? Naj bo najmanj magister ali celo doktor znanosti! Toda z vidika varovanja in zadovoljevanja nekih parcialnih intereskov, ki jih imajo župan in njegova peščica seveda vse polno, je bila ta neumna poteza še kako zelo logična. Tudi zato, ker med županovimi velja modus operandi, tako mi je bilo prišepnjeno, da ni važno kdo in kakšen je, važno je le, da je naš, pardon, njihov. Pa naj bo vaš, si rečem.

KOMUNALA
Za lažje razumevanje županove namere v zvezi z znižanjem zahtevane stopnje izobrazbe za mesto direktorja v Kulturnem centru Janeza Trdine je najbrž dobro vedeti, da je bil nekoč direktor Komunale Novo mesto županov kolega Borut Novak, v Parku ga, kolikor vem, kličejo Bora Novac, ki so ga zdaj namestili na denarnici prilično prijaznejšo Zarjo d.d.. Vedeti je tudi treba, da je temu možakarju po aferaških trenutkih Komunale Novo mesto na mestu direktorja sledil sam Lojze Muhič (Zveza za Dolenjsko), ki ga je tja po dogovoru med zaupniki poslal minuli župan Boštjan Kovačič. In vedeti moramo vsaj še to, da je Jožica Fabjan (SLS), ključna oseba te zgodbe, ki res ni daleč od sicer meni povsem ljube, a menda sem glede tega dokaj osamljen, Martine Vrhovnik (SLS), imela najbrž najboljši nadzor nad dogajanjem v Komunali Novo mesto. Zdelo se je premnogim celo, da je tam dejanski šef v bistvu Jožica. In najbrž je tako tudi bilo, saj bi sicer mnoge stvari morda šle kar k vragu. In, kakor nas uči zgodovina, ima dejanski šef vajeti v rokah in ve vse, kar je smiselno vedeti oziroma kar je dobro vedeti. In vse to si ta tudi zapomni za čase, ko se piska bolj na tanko. In s tem poznavanjem zadev lahko pritiska na določene gumbke. Kakor torej že koli, družba so, da ji človek v nekem bizarnem smislu kar zavida.
Vedeti pa je treba še nekaj. Namreč to, da je vodenje Komunale Novo mesto, ki je žal neko polje politikantskega povolilnega kadrovanja v naši občini, letos prevzel Bojan Kekec (SDS). To je, kakor se lahko reče, človek od našega vrlega poslanca Grila (SDS). Oba sta seveda z zdaj že potapljajoče se SDS barčice. In ta naš Kekec bi očitno rad sam kaj počel na Komunali. Zdi se, da Jožice ne potrebuje ali vsaj noče več ob sebi. Prepustimo to razmišljanje pravzaprav kar njemu, saj je vendar menedžer.

KOMUNALA IN KULTURA
Kako pa zdaj v eni zgodbi eno komunalno inštitucijo, ki se ukvarja z jako pomembnim poslom praznjenja smetnjakov in čiščenja dreka, združiti s kulturno inštitucijo, v katero se prihaja lepo oblečen, odišavljen in duhovno odprt? Enostavno. Za to je treba znižati zahtevano stopnjo izobrazbe v Kulturnem centru Janeza Trdine.
Kakor sem izvedel od mojih zaupnikov s strani Muhičeve koalicije, je župan s pribočniki želel prav prej omenjeno Jožico Fabjan imenovati na čelo Kulturnega centra Janeza Trdine. Da bi to lahko dosegel, bi moral, kakor sem že prej nakazal, znižati zahtevano stopnjo izobrazbe za to delovno mesto. Ta stopnja pa je za mesto direktorja kulturnega centra univerzitetna. Če se le da, naj bi bila družboslovne smeri. In vsega tega gospa očitno nima. Pa županu na njegovo žalost ni uspelo pravil spremeniti. Ni mogel ustvariti te moči ne v svoji koaliciji ne v občinskem svetu, kar je za svežega župana seveda sila nenavadno. Nerodnost? Ja, morda bi si pa res lahko kdo že priznal, da je ob vsem ostalem pa tudi malce neroden. Ako se izrazim v njihovem jeziku. Še več, silno so se glede te zadeve sprli že znotraj novomeške koalicije, zaradi česar je tozadevno točko dnevnega reda župan kar umaknil z dnevnega reda julijske seje in tako ene hujših kanonad v svojem kratkem mandatu s strani opozicije niti ni doživel v celoti.
Ampak za gospo Fabjan pa naš župan, dobričina od peta do glave, vendarle želi poskrbeti. Redna plača je vendarle redna plača. Če je visoka pa je še toliko boljša. Ni tu kaj. In gospe je očitno kar naenkrat silno blizu srca sedla kultura – čeprav nihče ne ve zagotovo, če ne bo kmalu tudi strokovnjakinja s področja turizma ali celo športa, da ne rečem vzgoje. Povsod je namreč treba imeti kakšnega direktorja ali direktorico. Nemogoče je mogoče. Skratka, temu se menda reče menedžerstvo. Tako pravijo. Verjamem. Jaz pač ne bi točno vedel, ko sem pa bolj iz umetniških krogov. Arhitektek, pač. Neke vrste.

KOMUNALA IN KNJIŽNICA
No, kako pa zdaj v eni zgodbi eno komunalno inštitucijo, ki se ukvarja z jako pomembnim poslom praznjenja smetnjakov in čiščenja dreka, združiti s kulturno inštitucijo, ki se ji reče Knjižnica Mirana Jarca? To pa je celo zelo enostavno.
Ker gospodom in gospem (zaenkrat) ni uspel veliki kadrovski met v Kulturnem centru Janeza Trdine in ker so opazili, da bo treba na novo imenovati direktorja/direktorico Knjižnice Mirana Jarca, so si pač izbrali novo polje svojega delovanja. Knjižnica Mirana Jarca je nov predvideni plen.
Začuda jim pri teh rabotah asistira celo sam poslanec Gril – čeravno menda, tako se govori, s stisnjenimi zobmi. Da to naš poslanec, ki je nekoč obetal priskrbeti tone denarja s strani države, počne s stisnjenimi zobmi, me niti ne čudi, ko je pa pred volitvami 2006 za sveto zagotavljal, da bodo z njim na občinski oblasti nekateri, znal jih je celo zelo lepo našteti, izginili iz človekovemu žepu in času prijaznih občinskih ali paraobčinskih jasli. Med njimi je bil tudi kak tak, ki je v zadnjem času Grilovim odločnim napovedim in njegovemu podžupanstvu navkljub že lepo napredoval na plačilni listi paraobčinskih ustanov. Posebej je imel poslanec tedaj še na jeziku tiste, ki so povezani z nekimi komunalnimi aferami. Ja, ni čudno, da ta možakar zdaj že nekaj časa divje drgne z zobmi. Ah, ti instant politiki …
Zdaj želijo torej gospo Fabjan, tak je plan, nastaviti na direktorsko mesto v knjižnici. Pa se mi zdi, da ne bo šlo. Grilovem stiskanju zob navkljub. Česar ne zmore Gril, zmore pametna zakonodaja.

KDO JE LAHKO DIREKTORICA?
Kdo je torej sploh lahko direktor/direktorica novomeške knjižnice? O tem govori tudi 17. člen Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Mirana Jarca (Uradni list RS, 3/2004).
Ta pravi, da je lahko za direktorja knjižnice imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje tudi naslednje pogoje:- da ima univerzitetno ali visoko (ups!) izobrazbo prednostno družboslovne smeri,- da ima opravljen bibliotekarski izpit,- da ima najmanj pet let delovnih izkušenj, od tega najmanj tri leta na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih,- da aktivno obvlada slovenski jezik,- da ima sposobnost za organiziranje in vodenje dela v kolektivu,- da aktivno obvlada vsaj en tuj jezik,- da obvlada osnove računalništva,- da pozna področje dejavnosti zavoda.Ob prijavi na javni razpis mora kandidat za direktorja priložiti še življenjepis in program razvoja zavoda. V primeru, da direktorica vodi tudi strokovno delo, mora izpolnjevati tudi pogoje za strokovnega delavca knjižnice.
Poleg stopnje izobrazbe, ki je v tem zavodu očitno lahko tudi le visoka, je najbrž še najtrši oreh bibliotekarski izpit. To je torej eno.
Potem pa se začne »občinska kadrovska politika«. Sintagma v tej kolobociji ni ravno primerna, a bo tu že nekako opravila svoje. Politikantstvo, da mu ni para.

KDO IZBERE DIREKTORJA?
Kako pa torej pridemo do direktorice/direktorja knjižnice? 15. člen Odloka o ustanovitvi javnega zavoda pravi, da direktorja zavoda imenuje svet zavoda na podlagi javnega razpisa.
Kdo so člani sveta zavoda, se vprašamo takoj. Trije so. A naj nas to zdaj sploh še ne zanima, konec koncev niti niso zelo ključni in so tudi dokaj enostavno zamenljivi. Pa še preveč bi nam bilo jasno, če bi vsi mi vedeli, kdo ti trije so. Gre namreč za zanimive osebe. No, ta svet zavoda si mora pred imenovanjem direktorja itak pridobiti: 1. soglasje ustanovitelja, 2. mnenja občin, ki so s pogodbo prenesle opravljanje te dejavnosti na knjižnico, ter 3. mnenje strokovnih delavcev knjižnice.
Pa poglejmo.
1. In to je najbolj pomembno. Ustanovitelj Knjižnice Mirana Jarca je, kakor pravi 1. člen navedenega odloka, Mestna občina Novo mesto. Ustanoviteljske pravice in obveznosti pa občina v tem primeru izvaja preko občinskega sveta. To pomeni, da bo k predlogu imenovanja direktorice/direktorja zavoda, ki ga bo oblikoval tričlanski svet zavoda, moral dati soglasje občinski svet. Če soglasja ne bo, se bo svet zavoda moral truditi naprej.
V koalicijskem kupčkanju je sicer marsikaj mogoče, a meni je že jasno, da kot mestni svetnik ne bom niti pod razno dal svojega glasu za soglasje k imenovanju direktorice, če ta že kot kandidatka ne izpolnjuje vseh zahtevanih formalnih pogojev. Pač, jaz bi tudi rad bil direktor Krke d.d., pa mi mnogi pravijo, da ne izpolnjujem niti formalnih pogojev, kaj šele kakšne druge pogoje. Je žal že tako. Nič drugačnega pri odločanju o direktorju knjižnice pa ne pričakujem tudi od svojih odgovornih svetniških kolegic in kolegov. Upam celo, da formalno nepopolnega predloga župan niti v obravnavo ne misli ponuditi, saj bi s tem le sramotil inštitut občine.
2. O mnenju občin ne želim razmišljati. Naj dajo kakršnega pač želijo.
3. Kaj pa strokovni delavci knjižnice? Tudi ti so torej upravičeni do mnenja.
Prejel sem, včeraj je to bilo, pismo zaposlenih iz knjižnice. Kar na uradnem dopisnem listu knjižnice. Podpisanih je 45 zaposlenih, v pismu pa izražajo željo, da naj direktorica knjižnice ostane Andreja Pleničar. (Mimogrede: Težko si človek predstavlja, da novomeško knjižnico gor drži kar 46 ljudi, medtem ko cela novomeška občinska uprava, ki ima mnogo več nalog, šteje (le) 100 ljudi, pa še njo bo naš župan Lojze v naslednjih 3 letih oklestil na zgolj 70 ljudi. Tako nam je za prmej obljubil. In če Lojze Muhič obljubi, potem…)
Takih korporativnih pisem podpore sicer ne maram, a toliko glasov pač nekaj šteje pa tudi če je v tem črednem podpisovanju bil kak napol posiljen. Iz gmote podpisov pa vsekakor lahko tudi sklepamo, kakšno bi bilo morebitno mnenje strokovnih delavcev knjižnice k predlogu imenovanja Jožice Fabjan za direktorico. Negativno. Zagotovo. Gospa tudi med njimi ni priljubljena. Gospa pač ni ustvarjena za delovna mesta, kjer moraš biti vsaj malce priljubljen, da se prebiješ skozi sito. Očitno so delavci knjižnice, tako pač pišejo, pripravljeni podpreti celo le eno osebo za direktorico - to se mi sicer zdi seveda sila slab način dela pri izbiranju vodstva, a naj kar imajo tako mnenje, če jim je ljubo in v uteho. Po pravici povedano pa se mi organizacije, kjer praktično vsi zaposleni podpirajo svojega direktorja, zdijo sila čudne in so mi zelo tuje. Ampak izgleda, da je tudi to možno celo prav blizu mene.

NAČELNOST ALI ZOBJE
Ergo. Kolikor je nam vsem znano, ni v navadi, da bi zaposleni v komunalnih podjetjih, ki se ukvarjajo z jako pomembnim poslom praznjenjem smetnjakov in čiščenjem dreka, delali kakšne bibliotekarske izpite ali se nasploh pripravljali na delovna mesta, kjer je treba biti usklajen z zahtevami Zakona o knjižničarstvu ali celo z Odlokom o ustanovitvi naše ljube knjižnice. No, morda kak posebnež celo je tak, da ima preveč časa v življenju ali morda silno kvalitetne možgane, a je takih res le zelo malo na svetu. Normalen človek, ki dela v nekem komunalnem podjetju, pa tega torej ne počne in zato vsega tega nima. Zato tak ne bo mogel biti direktor knjižnice, vsaj ne dokler vsega zahtevanega ne pridobi. Ko bo, bo morda že prepozno.
Pa tudi sicer … Se nam sploh zdi smiselno, da, ko imaš možnost izbirati le med dvema, od katerih eden izpolnjuje vse zahtevane pogoje za zasedbo delovnega mesta in ima še vrsto izkušenj in dodatnih znanj na dotičnem področju, drugi pa nič od tega, izberemo slednjega, tistega, ki mu bolj ali manj vse, kar je ključno, manjka? Mislim, da se nam to ne zdi smiselno.

A na občini je res marsikaj možno, tudi marsikakšna neumnost, če oblastna koalicija tako odloči. Ubogi Grilovi zobje! Kaj vse so morali že pretrpeti v tem kratkem času nove oblasti … In kaj vse še bodo pretrpeli! Koliko škrtanja!
Toda kakor koli že bo, moralo bo iti vsaj po pravilih, pa tudi če bo to le spreminjanje pravil, če že po pameti vse skupaj ne sme iti.

ZAKLJUČEK
Na delo knjižnice imam nekaj pripomb. Jim svoje pripombe včasih kar pošljem. A nič takega ni med njimi, česar se ne bi dalo zlahka odpraviti.
Nepopravljiva napaka pa bi bila na direktorsko mesto v knjižnici iz politikantskih razlogov imenovati za tak posel nekompetentnega človeka. Ali ti novi novomeški oblastniki res ne zmorejo najti za dotično gospo kakšnega udobnega fotelja v državni upravi? Strankarska solidarnost pa taka … In še: mar ti ljudje v svojem socialnem krogu res nimajo nobenih primernih poznanstev, da bi lahko ustrezno in spodobno kadrovali, kjer lahko kadrujejo, ko so na oblasti? Se sprašujem. Nekaj pa bi že lahko našli med svojimi, morda med gasilkami in lovkami? Kakšna fletna bi se pa menda lahko našla, ni hudir.
No, če bodo nekega dne vendarle našli za kakšno direktorsko mesto vendarle neko kompetentno osebo, pa naj takšno zaradi mene kar postavijo, pa četudi bi bilo to tudi iz politikantskih razlogov. Saj je to Novo mesto očitno res postalo nič drugega kot njihov ljubi jim vrtiček, po katerem prav nerodno šarijo.


Ja, res je lepo, prav prikupno je opazovati, kako se delajo oblastni posli, ko jih opravljajo silno nevešči. In če nisi zraven niti posredno, se lahko ob tem celo zabavaš.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik


P.S.: Čudim pa se, zelo se čudim tistim razumnim, ki so še kar okoli tega našega župana Lojzeta Muhiča, nekaj takih pač poznam, ki vse to rokovnjaštvo njega in njegove ekipice dokaj anemično prenašajo. Mar ne vedo, da je oziroma da bo vse, kar bo v tem štiriletnem mandatu zavoženo, in tega se žal obeta na pretek, tudi njihova odgovornost?


http://www.novomesto.si/si/obcina/akti/?v=117 (Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto)
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200187&stevilka=4446 (Zakon o knjižničarstvu)
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200296&stevilka=4807 (Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo)


(fotografije: sedež Komunale Novo mesto, 15. september 2007; Knjižnica Mirana Jarca – vhod in pogled s Prešernovega trga, 15. september 2007; Knjižnica Mirana Jarca – notranjost, 19. maj 2007; Kulturni center Janeza Trdine - zunanjost, 22. oktober 2005; Kulturni center Janeza Trdine - prapor, 15. september 2007)