DRŽAVA BREZ KOMUNALNEGA PRISPEVKA

O odločitvi župana Muhiča in njegove večine v občinskem svetu, da naša občina državo, torej Ministrstvo za šolstvo in šport oprosti plačila komunalnega prispevka v višini preko 40.000 evrov ob gradnji prizidka k Šolskemu centru Novo mesto, prispevka, ki ga navaden smrtnik, ko si zida dom, seveda mora plačati brez pardona, prispevka zaradi plačila katerega se taista občina že nekaj let prepira z uspešnim novomeškim podjetjem Adria Mobil.

So dejanja župana Muhiča, ki jih človek le težko razume, še težje pa jih odobri. Tu tematizirano dejanje je te vrste, ki je le težko razumljivo in ki ga nikakor ni moč odobravati, če želimo varovati interese MO Novo mesto, ki se kažejo skozi njen program dela, kakor stoji zarisan v proračunu, ki se kažejo skozi njeno organizacijsko strukturo skupaj z javnimi zavodi in podjetji vred, ki so ustanovljeni, da izvajajo za občino pomembne naloge, in ki se kažejo skozi predpise, ki jih občina sprejema, da jih upošteva in seveda uresničuje.
Verjamem, da ima v svojem trenutnem delu še nikoli prekaljena občinska oblast res zelo velike probleme tudi s celovitim pogledom na zadeve in da zato zapada v nesmisle in nasprotja. A tak diletantizem, kakršnemu smo v tej občini priča zadnje mesece, v politiki nikakor ni opravičljiv. Je očitno mogoč, možno ga je celo napovedati, če vidiš, kdo kam sili, ni pa v nobenem primeru opravičljiv, saj je to žongliranje z javnimi sredstvi in s prihodnostjo načeloma pomembnega slovenskega mesta – ki pa ob takih politikih postaja vse bolj obrobno.

Kaj je torej s tem komunalnim prispevkom, župan Muhičem, državo, Adrio Mobil in proračunom občine ter gospodarnostjo, pravičnostjo, legalnostjo?
No, odločitev župana, da s svojo večino v novomeškem občinskem svetu Ministrstvu za šolstvo in šport odobri, bilo je to na 8. seji občinskega sveta, oprostitev plačila komunalnega prispevka pri gradnji prizidka k Šolskemu centru Novo mesto, gre za preko 40.000 evrov, je že skozi proces sprejemanja izkazana kot popolno nasprotje, absurd. Ni sicer težko verjeti, da želi župan Muhič celo z napadom na občinski proračun izkazati svojo naklonjenost strankarskemu kolegu Štefanu Davidu, ki očitno včasih rad pozabi, da je v prostorih občinskega sveta občinski svetnik, toliko bolj rad in zavestno pa taisti skozi občinski svet uveljavlja rešitve, ki so v prid (le) njegovi drugi funkciji, funkciji direktorja Šolskega centra Novo mesto. To je lahko verjeti. Težko pa je razumeti, da se župan Muhič odloči nasprotovati mnenju lastnih, torej občinskih strokovnih služb, ter sebe postavlja nad njih, čeravno ne na področju prava ne na področju davščin, kaj šele na področju prostorskega razvoja nima nikakršnih referenc. Občinske strokovne službe so namreč v tej zadevi napisale mnenje, podpisal pa ga je tudi direktor občinske uprave (to stvar si je enostavno treba prebrati seveda v kontekstu županove kasnejše odločitve), da za oprostitev plačila komunalnega prispevka občina danes nima pravne podlage. Črno na belem in še z argumentacijo na kakšnih dveh straneh je bilo to napisano. No, župan s svojo koalicijo je to mnenje povozil s svojim argumentom moči. Zakaj sploh imeti strokovnjake v službi, če v resnici zgolj zapravljajo čas za pisanje nekih argumentacij, ki jih na koncu skoraj nihče ne prebere, še manj pa jih te argumentacije upošteva?

Seveda sem nasprotoval temu, da bi državo oprostili plačila tega prispevka. Razlogov za to najdem polno. Recimo, da je izhodiščni razlog kar ta, ki ga je navedla občinska uprava – da pač za kaj takega sploh ni pravne podlage. Zatem je razlog ta, da se je v splošnem treba izogibati odločitvam, ki zanemarjajo, negirajo politiko občine, ki jo odreja predpis. Tu gre za občinski odlok o komunalnem prispevku, ki naj bi vsem prizadetim v času svoje veljavnosti zagotavljal enako obravnavo. Enaki vatli vseskozi za vse. Če bi se občina že z odlokom odločila, da recimo gradnje na področju izobraževanja oprosti tega prispevka oziroma da ga močno zmanjša, bi to pač bil del neke premišljene in trdne politike. Integralni del županovega politikantstva pa je odločanje o posameznih primerih, kakor mu prihajajo na mizo in kakor mu je kakšen ali celo kdo všeč oni trenutek dneva, ko se odloča, kaj mu je storiti. Še pomembnejši razlog je, da ima občina tudi na področju izobraževanja lastno politiko, katere osrednji element je poleg skrbi za predšolsko vzgojo seveda predvsem ustanavljanje univerze in znotraj tega skrb za njeno programsko, kadrovsko in prostorsko sfero. To svojo enkrat bolj drugič manj artikulirano politiko lahko občina uresničuje predvsem skozi proračun, skozi delitev finančnih sredstev. A če misli župan podpirati politiko in projekte državnih ustanov na način, da jim daruje občinski denar, potem tega denarja seveda ne bo imel za lastne, za občinske projekte. In župan že itak rad toži, da ima premalo denarja. Ob tako nespametnem delu ga bo imel seveda še manj. Ne smemo zanemariti niti dejstva, da je država na drugi strani bistveno boljši gospodar od naše občine, saj sredstva deli premišljeno, novomeška občina jih je žal deležna premalokrat, še na kraj pameti pa ji ne pride, da bi koga oprostila plačila kakšne davščine, takse, prispevka, že pač česa, ker bi imela ravno lep dan. Še več, tudi če bi občina s politiko oprostitev plačila davščin, ki so v njeni pristojnosti, igrala neko igro, kar ne bi bilo nesmiselno, potem jo mora seveda igrati premišljeno. Koga sploh oprostiti plačila – če bi to seveda sploh smeli? Je to res v prvi vrsti prav država in njeno Ministrstvo za šolstvo in šport, ki bi in bo zgradilo objekt pa če ga občina oprosti plačila komunalne takse ali pa ne? Ali pa bi smeli kot upravičence do takih oprostitev najprej prepoznati zgradbe oziroma dejavnosti, ki so v lokacijskem smislu bolj fleksibilne in zato lahko, če jim paše, odjadrajo z investicijo tudi v kako drugo občino, in ki so seveda vsaj kasneje dober plačnik v občinsko blagajno - denimo preko nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, pa morda preko dohodnine, pa kakšnih taks …? Jasno je, odločitev župana Muhiča je bila slaba, tudi če zanemarimo sicer sploh ne zanemarljivo dejstvo, da ga občinske strokovne službe posredno obtožujejo celo, da je bila njegova odločitev nelegalna. In jaz se jim v tem mnenju pridružujem, ker v teh zadevah bolj verjamem strokovnjakom kot pa županu in ker tudi sam pridem do podobnega sklepa, kot so prišli oni. Ob vsem tem pa obstaja še velik absurd, da medtem, ko se župan občine Novo mesto odloči oprostiti plačilo komunalnega prispevka državo, se na drugi strani taista občina zaradi taistega davka prepira z novomeškim podjetjem Adria Mobil, ki veliko prinaša v občinsko malho, ki zaposluje več sto ljudi, ki je zgradilo novo tovarno in od katere nenazadnje posredno in celo neposredno živi tudi tukajšnje šolstvo in šport in še kaj. Mar ne bi bilo bolj gospodarno oprostiti plačila takega davka za občino zelo pomembno gospodarsko družbo, kot pa državo, ki je do nas itak vedno mačehovska – pa če imamo ali pa nimamo »svojega« poslanca v Državnem zboru? Naš najboljši in v resnici tudi edini poslanec v državi in še kaj širše so v resnici naše uspešne gospodarske družbe - to bi si župan Muhič moral zapomniti. In še bi lahko navajal razloge in zgodbe, ki nasprotujejo odločitvi župana - če bi ura ne bila že malce pozna.
Pa naj mi zdaj župan razloži še svojo logiko po kateri sprejema svoje odločitve! Če jo sploh ima …

40.000 evrov, kolikor jih je župan s svojo koalicijo v občinskem svetu podaril državi, seveda ni malo denarja, a še mnogo več nas na dolgi rok stane tak nepremišljen način odločanja tega župana.
Kakor vidimo ob poročilih o izvajanju proračuna ima novomeški župan problem celo z »zapravljanjem« denarja, saj projektov, ki so predvideni s proračunom, kar ne more in ne more uspešno voditi in jih zaključevati, to kar je naredil s tem prispevkom pa je zraven še dokaz, da župan proračuna ne zna niti polniti, ga krepiti, tega ne zna ne na kratek ne na dolg rok.

In to je seveda samo še eden v že celi seriji primerov nekonsistentnega, nenačrtnega, parcialnega dela novomeškega župana, ki ima povrhu vsega še neposredne negativne posledice na občinski proračun in na izvajanje lastnih projektov občine. Ampak enim je itak vseeno.


Tomaž Levičar
Mestni svetnik


P.S.: Župan bo moral v kratkem občinskemu svetu predložiti nov odlok, s katerim bo odmerjal komunalni prispevek, in prav zanimivo bo pogledati, komu bo, kakor mu je omogočeno, ponudil olajšave pri odmeri prispevka. Bomo videli, ali bo izoblikoval kakšno politiko in kako jo bo uetemeljil, ali pa bo samo še dodatno dokazal, da mu gre le za zadovoljevanje drobnih, parcialnih interesov.
Vsekakor pa mu tudi v zvezi z njegovo zadnjo odločitvijo predlagam v branje še 15. člen Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka.


(Fotografija: Šolski center Novo mesto, 13. avgust 2006)